Aktualno
-
Za svoje zdravje je odgovoren vsak sam
NAŠ POGOVOR
Umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja smo res zmanjšali, bolezni tudi prej prepoznamo in jih začnemo prej zdraviti. Žal pa pri preprečevanju zbolevnosti nismo tako uspešni, vsekakor pa pešamo pri preprečevanju dejavnikov tveganja, trdi prim. Matija Cevc, dr. med., s kliničnega oddelka za žilne bolezni Interne klinike UKC Ljubljana in predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije. Med prebivalstvom se namreč močno povečuje delež posameznikov s preveliko telesno težo, previsokim krvnim tlakom, bolnikov s sladkorno boleznijo in telesno nedejavnih, zato se sprašuje, kdaj bomo vendarle sprejeli odgovornost za svoje zdravje.
-
V Hrvatinih gradijo nov dom za starejše
V Hrvatinih nad Ankaranom so začeli graditi nov objekt za institucionalno varstvo starejših, ki bo sodil pod okrilje Obalnega doma upokojencev Koper. Bivalno enoto Bellavista bosta sestavljali dve stavbi, kjer bo 24 enoposteljnih sob za oskrbo starejših oseb s kompleksnimi zdravstvenimi težavami in oseb z demenco, štiri začasne nastanitve in prostor za programe skupnostnih storitev. Gradnjo naj bi zaključili do konca marca 2026. Vrednost naložbe je ocenjena na približno 4,6 milijona evrov, tri milijone so pridobili iz državnega razpisa za sofinanciranje gradnje tovrstnih objektov, preostanek bo moral dom zagotoviti iz lastnih virov. (N. H., vizualizacija: Biro 42)
-
Za slovenske zmage
Pojav velikih plakatov ob cestah nam sporoča, da se bližajo parlamentarne volitve in s tem boj za sedeže v državnem zboru in za oblast. Nič novega ni, da vladajoča koalicija poudarja, kako uspešna je, in to ponazarja z izmerljivimi statističnimi podatki, opozicija pa na drugi strani trdi, da je vse narobe in so oni tisti, ki so sposobni vladati bolje. To je pač stalnica v politiki in tudi v drugih parlamentarnih demokracijah ni nič drugače. Kljub temu pa je v slovenskem političnem in družbenem okolju nekaj posebnosti, ki jih ne gre spregledati. V oči bode neverjetno nizka raven razprav v parlamentu. Čeprav je težko z gotovostjo opredeliti, kaj je sovražni govor, je vendarle tudi običajnemu smrtniku jasno, da poslanci o pomembnih družbenih vprašanjih pač ne morejo govoriti na način, ki je včasih običajen za napol opito druščino v vaški gostilni.
-
Sezonsko delo v kmetijstvu
Bralka je v uredništvo poslala elektronsko pošto, ker z možem iščeta dodatno delo. Zanima ju, kako lahko še kaj zaslužita, obenem pa prejemata pokojnino. Upokojena sta manj kot leto dni in sta dobrega zdravja. Ker živita v mestu, a sta rada na svežem zraku, sta razmišljala o tem, da bi pomagala pri sezonskem delu na kmetiji (na primer pri obiranju sadja).
Tisti, ki pri nas prejemajo pokojnino, lahko delajo občasno in pod določenimi pogoji, kar ne vpliva na prejemanje pokojnine niti ne zahteva vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Najpogosteje gre za delo po avtorski oziroma podjemni pogodbi ali kateri drugi pogodbi civilnega prava ali pogodbi o začasnem in občasnem delu upokojencev. V pogodbi, ki jo sklenete z delodajalcem, morata biti navedena obdobje opravljanja dela in število ur, določena mora biti urna postavka ter predviden skupni znesek dohodka. V enem mesecu lahko sicer opravite največ 60 ur, ne glede na to, ali gre za istega ali več delodajalcev. Največ trikrat v letu pa lahko opravite 90 ur začasnega ali občasnega dela, vendar pa seštevek ur ne sme preseči 720 ur v koledarskem letu.
-
"Tu je moj dom, tu sem doma
Tu je del mene, del mojega srca..." Glasbena skupina FaraoniV mladosti nas v svet žene želja po novih doživetjih in boljšem življenju, prepričani smo, da je drugje lepše in boljše. Kmalu ugotovimo, da ni vse zlato, kar se sveti. Rodni dom, naj je bil še tako skromen, je nudil posebno zavetje in z leti je hrepenenje po njem vse večje.
Otroci iz naše vasi smo imeli do šolskega avtobusa kar dolgo pot. Pešačili smo čez travnike, v dolini čez leseno brv, ki jo je potok ob močnejšem nalivu poplavil, in skozi gozd. Vedno je bilo zanimivo, včasih smo se zaigrali in pozabili na avtobus. Malokdaj smo koga srečali, a med tistimi redkimi se spomnim starejšega gospoda z daljšimi sivimi lasmi. Že na daleč se je videlo, da ni domačin. Doma sem izvedela, da se po nekdanjem posestvu sprehaja baron Philipp, zadnji potomec hmeljniške plemiške družine Wambolt. Razvaline bližnjega gradu Hmeljnik so bile za nas otroke strašljive in se tam sami nismo potikali. Nekoč mogočen grad je bil med vojno požgan, njegovi lastniki pa so z njega odšli že pred vojno. Po njej pa je nova oblast grad in posest zaplenila.
Javno izpostavljanje pomeni kršenje pravic
Aktualno
Poklical nas je bralec, ki so ga zmotile burne debate po družbenem omrežju o neprimernem ravnanju do stanovalcev v domovih starejših občanov in bolnišnicah. »Kot da bi ljudje želeli tekmovati, kateri pozna krutejšo zgodbo ali ima gršo izkušnjo,« je dejal in dodal, da je začel premišljevati, ali bi se sploh preselil v dom starejših, čeprav je vlogo oddal že pred dvema letoma.
Zagotovo je potreben temeljit razmislek pred tovrstnimi objavami, saj mečejo slabo luč na vse zaposlene v domovih in bolnišnicah, ki si tega resnično ne zaslužijo.
-
Lastništvo stanovanj v luči dolgotrajne oskrbe
Spoštovana urednica mag. Jožica Dorniž s sodelavkami oziroma sodelavci, najprej čestitke za zapisane vsebine v Vzajemnosti, pišem pa zato, da podam svoja razmišljanja o nekaterih zadevah.
Ob (ne)uradnih podatkih o ustanovljenem skladu za dolgotrajno oskrbo v višini 800 milijonov evrov, tudi iz naših pokojnin, se mi porajajo vprašanja, in to še posebej po zapisanem v prispevku Preživninska dolžnost: »Prav tako ne sme imeti premoženja, s katerim bi si lahko zagotovil preživetje.« Ali je upokojenec s 726 evri pokojnine in vsaj 300.000 evrov vrednim stanovanjem v centru Ljubljane revež? Bo denar iz sklada, v katerega bomo vsi upokojenci plačevali po en odstotek, res šel za oskrbo teh starostnikov? Ali bodo ti iznajdljivci oziroma iznajdljivke prekanalizirali denar v svojo korist? Ali je poskrbljeno, da bodo stanovanja starejših lastnikov (po Jazbinškovem zakonu jih je ogromno) ostala zagotovilo za sredstva posameznikom do smrti? Tako pa jih bodo eni podarjali otrokom in nato ostali brez vsega in na plečih državljanov/upokojencev!
Strahu lahko pogledamo v velike oči
PREMIŠLJEVANJA O ŽIVLJENJU
V ljudeh je veliko bojazni, strahu, nezaupanja in negotovosti. Ko se pogovarjam z vrstniki, starimi nad 75 let, večina gleda na današnje razmere in prihodnost zelo temno. Pa ne zato, ker bi bili na družbenem dnu ali pri robu, saj imajo vrhunsko izobrazbo in so v skupnosti dosegli zelo lepe uspehe.
Strah nam uniči vsako možnost za kakovostno staranje. Zato je dobro iskati poti do zaupanja, poguma in sproščene radosti. Jaz rad živim, razloge za upanje iščem v preteklih izkušnjah, v sedanjih razmerah in v pogledu naprej.
-
AKTUALNO
Fraktalno risanje temelji na ustvarjanju risb z zaprtimi očmi. Tovrstno risanje dokazano zmanjšuje stres, depresijo, spodbuja in oživlja možgane ter pomaga pri ohranjanju tako imenovanih kognitivnih funkcij. Le-te pa vključujejo zaznavanje, razumevanje, obdelavo informacij, pomnjenje, razmišljanje, reševanje problemov in odločanje. Ta metoda lahko pozitivno vpliva tudi na ljudi z demenco.
O tem zanimivem risanju smo se pogovarjali z Dejo Muck, doktorico znanosti in profesorico na Oddelku za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje Naravoslovne tehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Napisala je dve knjigi: Pot ljubezni – pot k sebi in Brezmejna modrost fraktalov. V obeh na preprost način poveže znanost, umetnost in duhovnost s fraktalnim risanjem. Od leta 2020 vodi tudi svojo Fraktalno šolo. Zaradi močne pozitivne izkušnje ob uporabi pridobljenega znanja, ki lahko koristi vsakomur, metodo fraktalnega risanja z velikim veseljem prenaša naprej, predstavlja jo v izobraževalnih ustanovah od vrtcev, šol do fakultet in tudi domovih starejših. »Od nekdaj me je zanimala povezava znanosti, umetnosti in duhovnosti pri podpori na poti k pristnemu sebi. Veliko zmoremo, če le imamo notranji vzgib, da se za to odločimo,« je povedala.
