Aktualno
Večja varnost v prometno umirjeni soseski
Na Dunaju si nenehno prizadevajo za bolj trajnostno in prijazno urbano okolje. Nedavno so predstavili načrte za ureditev novih prometno umirjenih sosesk.
V stanovanjskih soseskah, urejenih po vzoru londonskih »Low Traffic Neighbourhoods«, so predvideni enostavni in zato cenovno dostopnejši ter hitreje izvedljivi ukrepi za zmanjšanje tranzitnega avtomobilskega prometa. Med njimi so spremembe prometnih ureditev, postavitev korit z rastlinami, nove klopi, talne poslikave in drugi elementi tako imenovanega taktičnega urbanizma, ki omogočajo hitro in učinkovito preobrazbo javnega prostora. Pilotni projekt bodo začeli jeseni v 12. dunajskem okrožju Meidling na območju okoli ulice Wolfganggasse. Predvidene so nove pešcone, spremenjen prometni režim z novimi enosmernimi ulicami ter postavitev mobilnih zelenih in sedežnih elementov. Ukrepi bodo prispevali k zmanjšanju hrupa in onesnaženosti zraka, povečali bodo prometno varnost ter ustvarili prijetnejše pogoje za pešce in kolesarje.
S selitvami sta najbolj povezani Avstrija in BiH
Po podatkih Statističnega urada RS se je v prejšnjem letu v Slovenijo priselilo 30.854 prebivalcev, iz države pa se jih je odselilo 22.335. Priselitve so se zmanjšale za 7 odstotkov, med priseljenimi je skoraj 4.000 državljanov Slovenije in 26.900 tujih državljanov. Odselilo pa se je 4.900 slovenskih in 17.400 tujih državljanov. Selitveni prirast je bil za 26 odstotkov nižji kot leta 2024: priselilo se je 8.519 prebivalcev več, kot se jih je odselilo, vendar je med njimi veliko več tujih državljanov.
Po ideji prebivalcev nastal nov park
Iz sosednje Avstrije prihaja uspešen primer vključevanja občanov v oblikovanje javnega prostora. V dunajskem okrožju Simmering so na pobudo meščanov junija odprli Naravni in doživljajski park Sonnenland, kjer bodo imeli prebivalci imeli veliko priložnosti za gibanje, sprostitev in medgeneracijsko druženje.
Na novo urejenem območju ob ulici Werkstättenweg so na voljo sodobne površine za gibanje in rekreacijo, naravni prostori za oddih, igrala in skupnostni vrtovi. Osrednji del parka je gibalni park za vse generacije z različnimi vadbenimi elementi, otočkom za kalisteniko (vadba za krepitev mišic), labirinti in dostopnimi igrali. Velik travnik je idealen za piknike in jogo, obiskovalci pa lahko preizkusijo tudi pot za bosonogo hojo ter elemente za razvijanje ravnotežja, koordinacije in motoričnih spretnosti. Naravni del parka z zasaditvami divjih trajnic in grmovnic omogoča oddih sredi mesta, v delu, ki ni dostopen javnosti, pa je življenjski prostor za rastline in živali.
V Štanjelu so odprli prenovljeno Natalijino hišo
V Štanjelu je Natalijina hiša novo vstopno središče v znameniti Ferrarijev vrt in Ferrarijevo vilo. V hiši, veliki zgolj 138 kvadratnih metrov, so uredili stalno muzejsko zbirko o Maksu Fabianiju ter prostore za druženje in lokalna društva.
Hiša je ime dobila po Nataliji Ščurk, soprogi enega od arhitektovih nečakov. V njej je prebivala v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja, slovela je po gostoljubnosti in družabnosti ter se prebivalcem Štanjela tako priljubila, da se je starejši v zgodbah še danes spominjajo. Hišo izpostavljajo tudi kot enega prvih primerov dediščinskega velnesa pri nas. V prostoru, kjer je predstavljen Fabianijev vodni sistem, pravijo mu tudi vodni bar, se obiskovalec lahko ustavi in si natoči kozarec vode, stopi na teraso z razgledom na dolino pod Štanjelom, vse skupaj pa ustvarja ozračje počitka in miru.
Pohodniška pot: Zeleno srce Krasa
Carsus Trail, Zeleno srce Krasa, se imenuje krožna, lahko dostopna pohodniška pot, ki povezuje sedem občin v Sloveniji in Italiji in vodi od Mediterana do Julijskih Alp in celo Dolomitov. Geografsko se zarisuje v obliki srca in ne povezuje le narave in kulturnih znamenitosti, ampak tudi nekdanje pogorišče največjega požara v zgodovini Slovenije leta 2022, kjer danes poganja novo življenje.
Na 103 kilometrih, razdeljenih na šest etap, pohodniki prehodijo občine Miren–Kostanjevica, Renče–Vogrsko, Komen, Nova Gorica, Doberdob, Devin–Nabrežina in Sovodnje ob Soči. Pot vodi skozi izjemno okolje Nature 2000 in med suhimi zidovi na seznamu nesnovne dediščine Unesca, od rodovitne Vipavske doline in kraških planot do morskih klifov, izvirov Timave in Doberdobskega jezera. Med postanki lahko obiščete Pomnik miru na Cerju, grad Rihemberk, staro jedro Štanjela, Devinski grad, prazgodovinska gradišča in ostaline prve svetovne vojne. Vmes vas bo vseskozi navduševala dragocena kamnita dediščina Krasa.
Naj planinska pot je v Julijskih Alpah
Naj planinska pot 2026 po mnenju številnih planincev in ljubiteljev gora je pot Zadnja Trenta – Bavški Grintavec v Julijski Alpah. Zanjo skrbi Planinsko društvo Jesenice.
Je sicer zelo zahtevna, saj poteka od Pot poteka od koče pri izviru Soče po dolini Zadnje Trente, nato pa se preko planine Zapotok dolgo vzpenja do sedla Kanja. Od tu naprej se planinci po strmem severnem pobočju vzpnejo s pomočjo varoval. Zaradi podora je poškodovana in zato zaprta. K nazivu Naj planinska pot sodijo tudi sredstva za obnovo, ki jih bo zagotovila Zavarovalnica Triglav, sanacijo in zamenjavo varoval pa bodo izvedli markacisti ob podpori tehnične skupine Planinske zveze Slovenije.
Med osmimi milijardami le 450 milijonov Evropejcev
Po podatkih Združenih narodov, ki so jih sporočili ob 11. juliju, svetovnem dnevu prebivalstva, je leta 2025 na svetu živelo 8,2 milijarde prebivalcev.
Več kot tretjina ljudi živi v Indiji in na Kitajskem (2,9 milijarde). Indija je leta 2023 prehitela Kitajsko in postala država z največ prebivalci na svetu, sledijo ji ZDA, Indonezija, Pakistan, Nigerija, Brazilija, Bangladeš, Ruska federacija in Etiopija. Evropska unija šteje nekaj manj kot 5,5 odstotka oz. približno 450 milijonov ljudi, prebivalci Slovenije pa predstavljajo približno 0,03 odstotka vseh Zemljanov.
-
V parku ob Ginekološki kliniki v Ljubljani so včeraj odprli prijetno urejen osenčen paviljon. To je dobrodošla pridobitev za zaposlene in paciente, tako tiste, ki dnevno obiščejo kliniko kot hospitalizirane, saj lahko posedijo v zelenju in senci. V tem kotičku naj bi bila temperatura za tri stopinje Celzija nižja, kot je na najbolj pregretih zunanjih površinah in deluje kot testno podnebno zavetje.
UKC Ljubljana je paviljon uredil v sodelovanju z neprofitnim urbanističnim studiem Prostorož, že prej pa so skupaj postavili dodatne klopi, pokrito čakalnico ob Zaloški cesti in prenovil obstoječi paviljon ob ploščadi glavne stavbe kliničnega centra. Urejene in dobro zasnovane odprte in zelene površine v okolici bolnišnic namreč zmanjšujejo stres pri pacientih in krajšajo čas med hospitalizacijo prav tako pa pozitivno vplivajo na počutje zaposlenih.
Do potovalnih priporočil z eLastovko
Slovenski državljani lahko na potovanjih v tujini do informacij o državah, potovalnih priporočil in kontaktov pristojnih predstavništev enostavno dostopamo preko spletne in mobilne aplikacije eLastovka.
Tako lahko kadar koli preverimo stopnjo tveganja za potovanja v posamezno državo, poiščemo pristojno diplomatsko predstavništvo ali konzulat Republike Slovenije ali najdemo pomembne kontakte, kot so številke policije in nujne medicinske pomoči v izbrani državi. Aplikacija je namenjena tako turistom, študentom, poslovnim potnikom kot tistim, ki v tujini bivajo začasno.
Starejši morajo sodelovati v socialnem dialogu
AKTUALNO
Medgeneracijska solidarnost je v naši družbi še kako živa, je prepričan Marjan Sedmak, dolgoletni predsednik Mestne zveze upokojencev Ljubljana, Osrednjeslovenske pokrajinske zveze društev upokojencev (MZU- OPZDU). Tako v domačih kot v mednarodnih upokojenskih organizacijah je spodbujal prakse, ki pripomorejo k zdravemu staranju in omogočajo ljudem, da ostajajo kar se da dolgo samostojni in sposobni odločati o načinu svojega življenja. Bil je pobudnik ustanavljanja dnevnih centrov aktivnosti za starejše, ki so postali v mednarodnem merilu edinstvena oblika njihovega ustvarjalnega življenja. Na začetku pomladi je po dobrega četrt stoletja prepustil vodenje ene od najštevilčnejših pokrajinskih zvez društev upokojencev – štirinajst jih je v Sloveniji – naslednici, vendar ostaja promotor aktivnega staranja, vseživljenjskega učenja in prostovoljstva.