Aktualno
-
ANKETA
Ali smo še pozorni do drugih, strpni in spoštljivi?
Bojana Košnik Čuk, strokovnjakinja za kulturo vedenja in protokol, Ljubljana: »V večstanovanjski hiši sta osnova lepega vedenja pozdravljanje in prijazna beseda ob srečanjih. Ob smrti izrazimo sožalje, se nekaj dni izogibamo zabavam, izobesimo črno zastavo. Ob rojstvu otroka čestitamo staršem in pokažemo razumevanje za dojenčkov jok. Bolnemu sosedu ponudimo pomoč pri nakupih ali opravkih, izogibamo se hrupu, ki bi ga motil. Ob vselitvi ali odhodu je vljudno, da se predstavimo ali poslovimo.«
Ko dobiš prvo plačo pri 55 letih
AKTUALNO
Žene priseljencev se v novem okolju težko znajdejo, zato se pretežno družijo le med seboj, v svojem jezikovnem mehurčku pa ostajajo izolirane in finančno odvisne. Proti socialni izključenosti se lahko borijo z učenjem slovenščine, proti finančni odvisnosti pa z zaposlitvijo. K opolnomočenju žensk pomaga evropski projekt socialne aktivacije, ki ga razvijajo tudi v Novem mestu.
Projekt, ki je v Sloveniji stekel septembra lani, sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz sredstev Evropskega socialnega sklada plus. Njegov namen je aktivirati dolgotrajno brezposelne in prejemnike denarne socialne pomoči, cilj pa s kakovostnimi projekti in na celovit način prispevati k reševanju problemov socialne izključenosti in tveganja revščine ter izboljšanja zaposljivosti udeležencev. Projekt je zanimiv tudi za delodajalce, saj so kriti stroški usposabljanja, po izteku le-tega pa dobijo preverjen kader, ki že pozna...
-
MOJ POGLED
Nismo prišli na svet, da bi vegetirali, živeli lagodno ali udobno spali na kavču. Prišli smo iz drugega razloga; da bi zapustili sled. Papež Frančišek
Konec aprila je svet z dolgo in opazno sledjo zapustil najboljši papež v mojem življenju. V spomin se mi je vtisnil kot tisti, ki je v ospredje svojega delovanja postavil človeka, in to ne glede na raso, vero, premoženjsko stanje, spolno usmerjenost in druge lastnosti, ki nas v sodobnem svetu vse bolj razdvajajo, namesto da bi nas združevale. Ostaja v večnem spominu tudi po vprašanju, ki si ga je zastavil: Kdo sem jaz, da bi komu sodil? Prav na to se večkrat spomnim, ko se z nekom o nečem ne strinjam. Vedno pa to povem – obzirno, a jasno. So namreč številne teme, o katerih imamo lahko različno mnenje.
-
ZA SLOVENSKE ZMAGE
Denar je sveta vladar. To pravilo velja tudi v mednarodnih odnosih. Ta čas jih obvladujejo ZDA oziroma predsednik Donald Trump. Za svoje vodilo je razglasil geslo Najprej Amerika. In tega se drži. Uvedel je drastične uvozne carine, zahteva povečevanje stroškov za obrambo v državah, ki so članice zveze Nato. Pri carinah je nekoliko popustil, ko so mu povedali, da lahko ta sprememba prizadene tudi ameriško gospodarstvo, saj bi prizadete države (zlasti Kitajska) uvedle podobne ukrepe pri uvozu ameriškega blaga. Amerika pač ni edina zvezda na nebu. Pozornosti je vredna tudi Trumpova zahteva za povečanje sredstev, namenjenih obrambi, zlasti v državah Evropske unije (tudi v Sloveniji). Vojna v Ukrajini je seveda spremenila varnostne razmere v Evropi, zato je odločitev o krepitvi obrambnih sposobnosti razumljiva. V ozadju Trumpovih zahtev pa je tudi posel, saj članice zveze Nato približno polovico orožja kupujejo od ameriških orožarskih podjetij.
Ko se naučiš slišati sebe … pride ljubezen
PREMIŠLJEVANJA O ŽIVLJENJU
Pri enainpetdesetih sem šla na čisto pravi potapljaški tečaj, tistega z jeklenko. Resnica je, da se mi niti sanjalo ni, v kaj se spuščam, saj do takrat niti plavanja z masko nisem obvladala. Vztrajala sem. Ko sem opravila tudi praktični del zaključnega izpita, potop z učiteljem, sem bila srečna do neba.
Sčasoma mi je postajalo jasno, da me je v to avanturo porinilo moje nezavedno, ki je hotelo, da se spopadem s preživetvenim strahom. Pod vodo je priplaval ven v vsej svoji veličini. Danes sem globoko hvaležna, da sem sledila vzgibu nezavednega. Vzgib je preglasil moj razum, ki deluje kot švicarska ura, za trenutek so se ugasnile rdeče luči in tako sem se znašla v toku potapljaške avanture. Ta se je mojim najbližjim, ki so dobro poznali moj strah pred glavo pod vodo, zdela kot skok v bazen brez vode. Če pogledam nazaj, je bilo res tako, a sem po kdo ve kakšnem čudežu vseeno skočila – in preživela. Pomagala mi je, da sva se s preživetvenim strahom soočila na vse ali nič in se na izpitnem potopu tudi pobotala. Učila sem se ga sprejemati in se začela pogovarjati z njim. Sprejela sem celo, da bo del njega za vedno ostal z menoj, saj je bil dolgo moj nezavedni sopotnik. Kljub temu sem sklenila, da se ne bom več potapljala. Dovolj za to inkarnacijo, sem sklenila.
Dnevi medgeneracijskega sožitja
AKTUALNO
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani se bodo med 11. in 12. junijem odvili peti Dnevi medgeneracijskega sožitja, ki jih organizira Zveza društev upokojencev Slovenije (Zdus).
Dogodek, s katerim promovirajo pozitivno podobo staranja, odpravljajo predsodke in stereotipe o starosti ter spodbujajo vključenost in sožitje generacij, ponuja bogat strokoven in kulturni program. Otvoritvena slovesnost bo potekala ob glasbeni spremljavi Godbe ljubljanskih veteranov in z nagovori predsednice Republike Slovenije Nataše Pirc Musar, ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca, predsednice Zdusa Zdenke Jan in predsednice Mladinskega sveta RS Eve Kotnik. V nadaljevanju bosta dve okrogli mizi: o kohezijski politiki ter pokojninski reformi. Dan pa bo zaokrožilo 47. državno srečanje pevskih zborov s pozdravnim nagovorom ministrice za kulturo Aste Vrečko.
Dolgotrajna oskrba: zdaj gre zares
AKTUALNO
Z junijem so na 16 vstopnih točkah, ki delujejo pri centrih za socialno delo, začeli sprejemati vloge za dolgotrajno oskrbo, prvega julija pa naj bi začeli izvajati storitve.
S skupino študentov Fakultete za socialno delo, torej prihodnjih socialnih delavcev, ki bodo v naslednjih letih nepogrešljivi pri izvajanju zakona o dolgotrajni oskrbi, smo obiskali Center za socialno delo Posavje v Krškem. Tu so januarja uradno vzpostavili vstopno točko, ki bo prevzela sprejem vlog in koordinacijo za celotno Posavje. Vodja vstopne točke je Carmen Rajer, magistrica sociologije in svetovalka za dolgotrajno oskrbo, ki pravi, da so se na nove zadolžitve dobro pripravili, v njeni skupini so svetovalke za dolgotrajno oskrbo...
Pomembno je vsako prizadevanje za mir
Nikdar ni bilo dobre vojne in slabega miru. Benjamin Franklin
Letos praznujemo 80 let od konca druge svetovne vojne, največjega krvavega spopada v zgodovini človeštva, v katerem je sodelovala večina držav sveta. Od leta 1939 do 1945 je zahtevala na milijone življenj. Žal jih je mnogo umrlo še v povojnih pobojih. Veliko žrtev je bilo med civilisti zaradi holokavsta in jedrskega bombnega napada na Hirošimo in Nagasaki.
Tisti, ki so preživeli najhujše gorje te nepotrebne morije, so poudarjali, da moramo storiti vse, da se kaj takega ne bi nikoli več ponovilo. V spomin in opomin na neizmerno trpljenje žensk, ki so prestale nečloveške razmere v koncentracijskem taborišču, skrbi tudi Taboriščni odbor Ravensbrück pri Zvezi združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, ki je v začetku maja skupaj z Zvezo slovenskih žena iz Celovca organiziral obisk taborišča in spominsko slovesnost. Samo iz tega taborišča se 200 Slovenk ni nikoli vrnilo, preživele pa so čutile posledice vse življenje.
Ali lahko upokojenci najamejo kredit?
POISKALI SMO ODGOVOR
Poklicala nas je bralka, ki razmišlja, da bi najela posojilo pri eni od slovenskih bank. Ko je to omenila na prijateljskem druženju, se je razvnela burna debata, saj dve prijateljici trdita, da upokojenci sploh ne morejo dobiti kredita. Zanima jo, ali je to res.
Nemalo upokojencev najema posojila, nekateri želijo na ta način premostiti trenutne finančne težave, drugi potrebujejo denar za večje izdatke, na primer za nakup kurjave, obnovo strehe, nakup avtomobila ipd., ali si želijo privoščiti bolj luksuzne počitnice, nekateri pa na ta način pomagajo sinu ali hčeri, če nimata stalne zaposlitve ali nista kreditno sposobna.
-
70 let koprskega društva gluhih in naglušnih
Društvo gluhih in naglušnih južne Primorske iz Kopra, ki združuje člane iz desetih občin, letos praznuje 70. obletnico uspešnega delovanja. Predsednica društva je Aleksandra Prelaz, podpredsednica pa Olga Knez, ki je obenem tudi vodja kraške podružnice. Prej je to funkcijo opravljal Milan Šuc, ki je član društva že več kot 45 let, 16 let je bil tudi njegov podpredsednik (na fotografiji je z dolgoletno tajnico Sonjo Bordon). Osnovni program društva je usposabljanje za aktivno življenje in delo ter preprečevanje socialne izključenosti gluhih in naglušnih ter nudenje psihosocialne pomoči. Člani se zelo radi vključujejo v kulturne in interesne dejavnosti ter v program za rekreacijo in šport, kjer dosegajo vidne uspehe tudi na državni ravni. Okrogli jubilej bodo zaznamovali z organizacijo mednarodnega dneva gluhih, ki bo potekal v času festivala Sladka Istra 13. septembra. (Besedilo in fotografija: Olga Knez)
