Aktualno
Tudi v Novem mestu najemna stanovanja za starejše

Dolenjska prestolnica je od danes bogatejša za 20 najemnih stanovanj za starejše v velikosti od 36 do 63 kvadratnih metrov. Na Šegovi ulici jih je zgradil Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Odprtja sta se udeležila tudi ministrica za demografijo, družino in socialne zadeve Mateja Ribič, ki živi v bližini, in novomeški župan Gregor Macedoni.
Dostopi, objekt in stanovanja so arhitekturno prilagojeni za starejše in gibalno ovirane. Imajo dvigalo, prilagojene kopalnice in opremo, širše prehode in skupni prostor za druženje v pritličju, kjer je še pralnica, sanitarije ter kolesarnica, v kleti pa prostor za shranjevanje vozičkov in koles ter parkirna mesta. Uredili so 55 parkirnih mest, od tega 29 v garaži in 26 na zunanjih površinah.
Za nami je že 20. srečanje bralcev Vzajemnosti
Jubilejno 20. srečanje bralcev Vzajemnosti se je odvijalo v Vodicah na Hrvaškem. Zadnjega maja smo tja odpotovali s petimi avtobusi iz cele Slovenije. Tokrat v organizaciji Turistične agencije Alpetour.
Spet so se spletla nova prijateljstva, sicer pa smo raziskovali del Dalmacije, z avtobusi smo se zapeljali do Primoštena, z ladjico pa po šibeniškem arhipelagu do Skradina in nazaj. Zjutraj in tudi zvečer smo na obali telovadili, popoldan pa se udeležili predavanj. O spremembah pokojninskega sistema je govoril generalni direktor Zpiza Marijan Papež, o čudežnem drevesu, ki da hitro senco pa vrtnar Davor Špehar. Vsak večer smo imeli zabavne igre, predvsem pa se je veliko plesalo.
Demenca je še vedno družinska skrivnost

NAŠ POGOVOR
Gibanje je pomemben dejavnik za ohranjanje kognitivnih sposobnosti v starosti, hkrati pa krepi mišice, kar vpliva na mobilnost, ravnotežje in varnost. Priporočljive so zlasti različne dejavnosti v naravi, ki koristijo tudi ljudem z znaki demence, pravi zdravnica dr. Zdenka Čebašek Travnik, specialistka psihiatrije in dejavna prostovoljka v društvu Spominčica – Alzheimer Slovenija. Čeprav je uradno upokojena, je njen koledar zapolnjen z obveznostmi. Med drugim se posveča delu s svojci oseb z demenco, sodeluje pri izobraževanju formalnih in neformalnih oskrbovalcev ter razvija programe dejavnosti v naravi, prilagojene ljudem z različnimi oviranostmi.
Robot lahko pomaga, ne more pa nadomestiti človeške bližine

AKTUALNO
Vse več starejših, daljša življenjska doba in pomanjkanje kadra v domovih zanje čedalje bolj pritiskajo na zmogljivosti sistema oskrbe, ki je bil zasnovan za drugačne demografske razmere. V takih okoliščinah se vse pogosteje zastavlja vprašanje, ali lahko sodobna tehnologija pomaga tam, kjer primanjkuje ljudi.
V domovih za starejše že uporabljajo različne oblike robotike. Nekateri roboti pomagajo pri opomnikih za zdravila, drugi spremljajo gibanje ali osnovne zdravstvene kazalnike, tretji (v obliki živali ali otroških lutk) pa delujejo kot socialni spremljevalci. Obstajajo tudi robotizirani sistemi, ki osebju pomagajo pri fizično zahtevnih opravilih ali organizaciji dela. Socialni roboti so zasnovani za pogovor, druženje ali spodbujanje k aktivnosti, saj se starejši pogosto soočajo z osamljenostjo. A strokovnjaki opozarjajo, da tehnologija sama po sebi ne more rešiti socialne izolacije. Lahko jo omili ali zmanjša, ne more pa je povsem odpraviti.
Brez prejšnje generacije ne bi imeli, kar imamo
PREMIŠLJEVANJA O ŽIVLJENJU
Demografska slika v Sloveniji se spreminja hitreje kot v drugih državah, iz leta v leto je starejših več. Temu porastu pa ne sledi skrb družbe za starejše. Zato je treba na njihove težave znova in znova opozarjati ter iskati rešitve za izboljšanje njihovega položaja.
Menim, da smo srečni tisti, ki nam je bilo življenje naklonjeno pri izbiri poklica, partnerja, pri spremljanju razvoja otrok, ki nismo imeli večjih finančnih težav, ki smo se brez težav zaposlili in lažje prišli do stanovanja. Sama sem vselej imela lepo življenje.
-
Za slovenske zmage
Obisk ameriškega predsednika na Kitajskem je bil deležen izjemne pozornosti, vendar tokrat Donald Trump o odnosih z drugo najmočnejšo državo na svetu ni dal nobenega nenavadnega komentarja. Nasprotno, ravnal je državniško in Ši Džinpinga spoštljivo označil za svojega prijatelja, ki uspešno vodi državo. Kitajski voditelj je deloval nekoliko zadržano, a je bilo očitno, da si državnika želita dobrih odnosov. Sporočilo ob koncu obiska sicer ne omenja dolgoročnih sporazumov, vendar je jasno, da so bila v ospredju tri vprašanja: prihodnji...
-

Kulinarični turizem na severu Evrope
Švedska se v zadnjih letih uveljavlja kot ena najbolj zanimivih evropskih destinacij za kulinarični turizem. Potovanja niso več usmerjena zgolj v ogled znamenitosti, temveč vse bolj tudi v doživetja okusov, lokalnih sestavin in avtentičnih gastronomskih zgodb. Dobra hrana postaja pomemben del turistične identitete države. V času, ko številni popotniki iščejo izvirnost, kulinarika ni več le spremljava potovanja, ampak postaja njegovo glavno doživetje.
Povzeto po: www.nordicmarketing.de
Obrazi starosti: med finančnim olajšanjem in osamljenostjo
Aktualno
Včasih je veljalo, da je starost obdobje zasluženega počitka ob peči, v krogu razširjene družine. Danes pa podoba jeseni življenja v Sloveniji dobiva povsem nove, bolj zapletene odtenke. Medtem ko se z napredkom medicine podaljšujejo naša leta, se družba sooča z vprašanjem, kako tem letom dodati življenje, ne le dni.
Smo v obdobju, ko se slovenska družina na novo uči definirati solidarnost, država pa poskuša ujeti ravnotežje med proračunsko vzdržnostjo in ustavno pravico do dostojnega staranja. V tem precepu se znajde posameznik – upokojenec, ki si želi varnosti, bližine in občutka, da v svojem »tretjem življenjskem obdobju« ni postal le številka v čakalni vrsti.
Mladi in starejši skozi zabavo rušili tabuje

Aktualno
Kako starejšim približati uporabo tehnologije, je bila rdeča nit dogodka Dedi in babi AI HECatlon v Celju. Na njem je več kot 50 starejših s pomočjo dijakov programa Tehnik računalništva premagovalo strah pred umetno inteligenco in se učilo njene praktične uporabe.
Šolski center Celje je medgeneracijski dogodek v sodelovanju z Andragoškim centrom Slovenije in drugimi partnerji pripravil z namenom krepitve zavesti o pomenu vseživljenjskega učenja. »Umetna inteligenca in novodobni pripomočki so v zadnjem obdobju zelo v uporabi. Zato je prav, da naši dijaki starejše osebe seznanijo tako s prednostmi kot z nevarnostmi, ki jih prinaša nova tehnologija, in jim pomagajo, da bodo bolj spretni. Vsi vemo, da nam umetna inteligenca svetuje marsikaj, tudi to, kaj skuhati za kosilo. A obenem so starejši pogosto tarča spletnih prevar, zato je ozaveščanje o varni uporabi tehnologije nadvse pomembno,« pravi direktor ŠC Celje Mojmir Klovar. Poleg tega učenje pri starejših dokazano izboljšuje umske sposobnosti ter duševno in telesno počutje, povečuje vitalnost ter ljudem omogoča druženje, občutek pripadnosti in aktivno vključevanje v družbo, so poudarili sodelujoči v institucijah, ki se s starejšimi srečujejo vsak dan.
-

Aktualno
Podaljšanje brezplačnih vozovnic za upokojence
Subvencionirane vozovnice za brezplačen prevoz za upokojence, starejše od 65 let, imetnike EU kartice ugodnosti za invalide in vojne veterane bodo veljale še eno leto. Kot so sporočili z ministrstva za okolje, podnebje in energijo, bo veljavnost vozovnic za prevoz v javnem potniškem prometu, ki naj bi potekle julija, samodejno podaljšana.
Brez dela ni jela
Mestna knjižnica Ljubljana (MKL) v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije spet razpisuje domoznanski literarni natečaj Zgodbe mojega kraja. K sodelovanju vabijo vse, ki so starejši od 60 let, da pošljejo kratko, resnično zgodbo na temo Brez dela ni jela. V zgodbi opišite spomine na službena leta: kakšno delo ste opravljali, s kakšnimi izzivi ste se srečevali, ali je bilo delo za vas dolžnost, preživetje, ponos ali tudi veselje, za kaj ste porabili prvo plačo ipd. Zgodbe pošljite do 1. oktobra 2026 na naslov Mestna knjižnica Ljubljana, Kersnikova 2, 1000 Ljubljana, s pripisom »za natečaj Zgodbe mojega kraja« ali na elektronski naslov mojkraj@mklj.si. Podrobnosti razpisa so na voljo na spletni strani https://www.mklj.si/. Deset najboljših zgodb bo nagrajenih in objavljenih na spletni strani MKL ter na portalu digitalizirane kulturne dediščine slovenskih pokrajin Kamra.




