Obetajo se spremembe pri dolgotrajni oskrbi
Mateja Ribič
Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve je v javno razpravo poslalo predlog interventnega zakona o dolgotrajni oskrbi. Kot je dejala ministrica Mateja Ribič, želijo odpraviti neenakosti pri plačevanju storitev, poenostaviti administrativne postopke in pridobiti nove kadre. Predlog so pripravili skupaj z uporabniki, izvajalci in drugimi deležniki, v državnem zboru naj bi ga obravnavali po nujnem postopku in ga sprejeli do 1. oktobra.
Predlog ima štiri ključne točke:
1. Izenačitev stanovalcev pri plačevanju storitev v institucionalnem varstvu. Zdaj namreč stanovalci domov za starejše, ki so že vključeni v sistem dolgotrajne oskrbe, plačujejo le stroške bivanja in prehrane. Torej za iste storitve plačujejo manj kot stanovalci, ki so bili v dom sprejeti po zakonu o socialnem varstvu. Zanje bodo zato opravili poračun od 1. decembra 2025 dalje v obliki dobropisa. Tega bodo stanovalci porabili za plačevanje storitev dolgotrajne oskrbe v prihodnje. Prejeli ga bodo vsi plačniki, tudi tisti svojci in občine, ki doplačujejo del domske oskrbe. Tako se ne bo več dogajalo, da bi dva uporabnika za iste oziroma primerljive storitve plačevala različne položnice, je dejala ministrica. Po oceni ministrstva je višje položnice plačevalo okoli 3000 stanovalcev.
2. Izplačilo 300 evrov bruto mesečnega dodatka zaposlenim, ki delajo v dolgotrajni oskrbi. Prejeli ga bodo vsi, ki delajo za polni delovni čas, tudi denimo čistilke, strežnice in kuhinjsko osebje. Tako bi zaposlene primerneje plačali za obremenitve, hkrati pa želijo privabiti nove kadre.
3. Razbremenitev vstopnih točk na centrih za socialno delo. Uporabnike, ki so že prejeli odločbe o dolgotrajni oskrbi, a se je njihovo zdravstveno stanje poslabšalo, bodo na novo ocenjevali (za uvrstitev v višjo kategorijo oskrbe) multidisciplinarni timi pri izvajalcih in ne več svetovalci na centrih. V teh timih bodo lahko sodelovali tudi izvajalci, ki svoje storitve opravljajo prek s. p. in ne le prek podjemnih pogodb.
4. Podaljšanje prehodnega obdobja za uvajanje minutnega obračunavanja storitev. Ker ustrezen sistem še ni vzpostavljen, bodo v domovih storitve še naprej plačevali po oskrbnem dnevu.
Po besedah ministrice spremembe, ki jih prinaša interventni zakon ne bodo imele finančnih učinkov za državni proračun. Poračun bodo krili iz blagajne za dolgotrajno oskrbo, dodatek za zaposlene pa je po besedah ministrice že zdaj predviden za nagrajevanje zaposlenih v sistemu dolgotrajne oskrbe. Če bo interventni zakon sprejet, bodo vsi ukrepi veljali do konca leta 2027. V tem času pa nameravajo pripraviti večje sistemske rešitve zakona.
Do 31. julija je bilo v sistem dolgotrajne oskrbe vključenih 33.068 uporabnikov. Med tem jih 17.370 biva v domovih starejših, le 489 jih prejema storitve na domu, za denarni prejemek se je odločilo 4.476 uporabnikov, 5.565 je uporabnikov e-oskrbe, starejših od 80 let, 2773 pa ima e-oskrbo urejeno preko projekta E-oskrba na daljavo. Oskrbovalcev družinskega člana je 2.275.