Hiša pravih srečanj

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Upokojeno diplomirano psihologinjo Zmago Prošt je res prijetno poslušati, ko niza načrte in dosežke, ki jih uresničuje tudi z veliko pomočjo somišljenikov. Predvsem pa je ponosna na vse večji razcvet medgeneracijskega središča v Renčah, naselju na skrajnem koncu Vipavske doline, kakor prihajajo tudi prebivalci iz bližnjih vasi Vogrsko, Volčja Draga in Bukovica.

Zmaga Prošt je sicer odrasla v Novi Gorici, a se je po končanem študiju s soprogom novinarjem ustalila v Črni na Koroškem. Več kot desetletje je spremljala razvoj mladih z motnjo v duševnem razvoju in kar nekaj let vodila center za socialno delo na Ravnah. Delovala je v različnih nevladnih organizacijah na področju socialnega varstva in bila med drugim predsednica Zveze društev za socialno gerontologijo Slovenije, predsednica Socialne zbornice Slovenije, članica strokovnega sveta pri ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Ves čas pa jo je vleklo v kraje, kjer je preživela zgodnjo mladost. Začela je delati v Socialnovarstvenem zavodu v Dutovljah, zdaj pa se posveča predvsem Društvu upokojencev v Renčah. »Člani društva smo izkoristili priložnost in na lokalni ravni ustvarili središče, prostor raznovrstnih dejavnosti – Hišo pravih srečanj, v katerih pletemo vezi med vsemi generacijami,« mi je pripovedovala ter me še posebej opozorila na preplet simbolnih besed in vrednot, ki jih skrbno negujejo: solidarnost, sodelovanje, povezovanje, soustvarjanje, sožitje, izmenjava, pretok, spoštovanje, prijateljevanje, srečevanje, prostovoljstvo. »Gre za projekt, ki so ga domačini presenetljivo hitro sprejeli,« razlaga. »Naše dejavnosti so zasnovane na potrebah, interesih, željah in zmožnostih vseh treh rodov, med katerimi se povezujejo življenjske niti. Res pa smo gibalna sila predvsem upokojenci. Ob vsem tem tudi udejanjamo ideje, cilje in strategije, ki jih vsebujejo dokumenti EU in naša nacionalna Strategija varstva starejših do leta 2010, torej predvsem solidarnost, sožitje in kakovostno staranje prebivalstva.«
Prve korake so naredili spomladi leta 2008, ko so v društvu upokojencev začeli uresničevati projekt Starejši za večjo kakovost življenja doma, ki poteka pod okriljem ZDUS. Štirinajst usposobljenih prostovoljk in prostovoljcev je na domovih obiskalo 214 krajanov, starejših od 69 let, in večina jih je lepo sprejela. »Vse to nas je prepričalo,« se spominja Zmaga Prošt, »da je vredno spodbujati in razvijati medsebojno pomoč med starejšimi v kraju in da je naše poslanstvo tudi iskanje poti in možnosti, da Renče naredimo starejšim še bolj prijazne. Zato smo tudi na pogovorih izpolnjevali vprašalnik o bivalnih, zdravstvenih in socialnih razmerah starejših ter o potrebah po organiziranem zagotavljanju novih storitev in programov.«
Še posebej so bili veseli spoznanja, da so generacije večine njihovih družin dobro povezane. Starejši varujejo vnuke in pripravljajo hrano za mlajše, jim pomagajo pri opravilih, mladi pa sodelujejo in jim nudijo pomoč, oskrbo in nego, če so onemogli in bolni. »Tako ostajajo vpeti v svoj naravni družinski krog,« ugotavlja Zlata Prošt. »Tudi za družine, ki so zelo obremenjene zavoljo bolezni starejših, zlasti pa za tiste, ki skrbijo za dementne ali na posteljo priklenjene starejše družinske člane. V naši vasi je še živa sosedska pomoč, kar kaže, da nismo gluhi in slepi za stiske sosedov. Materialni položaj pa je, kot vemo, slabši v gospodinjstvih z eno samo skromno pokojnino, še posebej, če živijo starejši sami in nimajo bližnjih ali jih svojci le redko obiskujejo. Toda tudi ti očitno niso potonili v osamo in so pripravljeni prihajati na srečanja z vrstniki.«
Na strokovni ekskurziji, kar je bila nekakšna nagrada za prostovoljno delo, so v Ljubljani med drugim obiskali center dnevnih aktivnosti za starejše. Na poti domov so potem modrovali, kje in kako bi v Renčah naredili kaj podobnega. In spomnili so se na prazne prostore nekdanje trgovine v središču vasi.
Kaj hitro so našli stično točko s predsednico krajevne skupnosti, ki se s sodelavci trudi, da bi Renče kot skupnost spet zadihale s polnimi pljuči. Izdelali so idejno zasnovo in z njo seznanili svet krajevne skupnosti. Prve dni lanskega februarja je bilo sklenjeno, da naj bi "njihova hiša" postala prostor za druženje, prijateljevanje, pogovore, za sprostitev, učenje, delo, medsebojno pomoč, medgeneracijsko sodelovanje, vzgojo in dobre medsebojne odnose, kot tudi za zabavo, svetovanje, informiranje …, kar bodo zagotavljali s pretežno prostovoljnim (neplačanim) delom.
»Ko se bomo tako povezovali med seboj, bomo zaživeli vsak zase, vsi skupaj pa za prava srečanja, ki jih v zdajšnjih časih vsi zelo pogrešamo,« so po pripovedi Proštove »na začetku minulega leta nagovorili upokojene krajane in njihove družinske člane ter jih vnovič obiskali. Odkrili smo kar nekaj sokrajanov, ki so kot mentorji ali predavatelji pripravljeni deliti z nami svoje znanje in izkušnje.«
Maja lani so začeli uresničevati prve predvidene dejavnosti: tečaj računalniškega opismenjevanja in začetni tečaj italijanščine. Potem se je dejavnost širila v različnih delavnicah, na predavanjih, v izobraževanju. Zato organizatorji dvakrat na teden seznanjajo obiskovalce z nameni, cilji in programom Hiše pravih srečanj, beležijo njihove želje, ideje in pobude. »Tako je aktivnost že prerasla zmožnosti prostovoljcev. Na srečo pa smo si v okviri javnih del pridobili mlajšo in prizadevno strokovno sodelavko,« kot pravi Proštova. »Ker ne želimo ostati na pol poti, se zavzemamo za njeno redno zaposlitev. Seveda moramo neprestano iskati finančne vire, pri čemer nas nekateri razumejo, tudi FIHO. Žal pa imamo, kar velja nasploh za naše razmere, povezovanje in medsebojno pomoč predvsem na jeziku, veliko manj pa v konkretni akciji.«
Hišo pravih srečanj bodo uradno odprli 21. aprila. »Podpisali smo pogodbo za dveletni najem. Nekaj sredstev smo za zagon dejavnosti pridobili na javnem razpisu občine Renče-Vogrsko, manjša popravila pa so s prostovoljnim delom opravili upokojeni kolegi in nam naklonjeni sovaščani. Vendar smo zagnanci, upokojenci iz Renč, prepričani, da smo ubrali pravo pot, da bomo uspešni in učinkoviti v svoji novi socialni vlogi, predvsem pa, da bomo v odprtem in ustvarjalnem dialogu z vsemi generacijami sooblikovali socialno okolje, ki bo prijazno ljudem vseh starosti. Da bo naša Hiša pravih srečanj valilnica novih povezav, novih socialnih mrež, še zlasti, ker se nam pridružuje vse več mladih,« je pravi Zmaga Prošt.


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media