Grenčine za več zdravja
Dobro počutjeapril '26Prehrana
Prehrana
Bolj ko je grenko, bolj je zdravo, je trdila moja mama, ko smo se kot otroci »kremžili« pri jedi. Skupna značilnost grenčin, snovi grenkega okusa, v zelenjavi, zeliščih, začimbah in redkeje v sadju je spodbujanje izločanja prebavnih sokov želodca in trebušne slinavke. Posledično se poveča ritmično gibanje črevesja, zato je prebava učinkovitejša, saj imajo prebavila dovolj časa za temeljito predelavo hrane.
Grenčine okrepijo izločanje strupenih snovi iz jeter, pospešijo izločanje žolča za prebavo maščob ter seča, s čimer čistijo ledvice, odplavljajo sečno kislino iz sklepov in preprečujejo putiko. Grenčine čistijo kri ter pomagajo srcu in krvnim žilam, zato jih uvrščamo med hrano za pomlajevanje.
Šparglji za prožne žile in dobro prebavo
Aprila, ko vse ozeleni, se razveselimo špargljev. So posebni, saj imajo pridih posebne zelenjave in temu ustrezno tudi ceno na trgu. Na Primorskem so pri tem v prednosti, saj v naravi zrastejo divji šparglji, ki so sicer manj ugledni, a prav tako koristni za zdravje in okusni na krožniku. Šparglji so skoraj brez kalorij, a vsebujejo veliko hranilnih snovi, od vitaminov in mineralov do beljakovin in vlaknin. Delujejo shujševalno in prečiščevalno ter zrastejo takrat, ko to najbolj potrebujemo. Šparglje so poznali in cenili že v Egiptu ter v antični Grčiji in Rimu. Italijani, Francozi in Nemci imajo najraje bele gojene šparglje, beluše, ki jih zasipajo, da jih zaščitijo pred svetlobo in ostanejo beli. Slovenci bolj prisegamo na divje in gojene zelene šparglje, bogate s klorofilom. Divji so najbolj razširjeni v Istri in na Krasu, gojeni kraljujejo v Vipavski dolini, zlasti na Goriškem, pa tudi na Krasu in v Goriških brdih.
Vsebujejo predvsem veliko različnih mineralov in vitaminov. Med minerali je tudi molibden, ki je sestavina encimov za razstrupljanje in razkisanje telesa. Drug pomemben mineral je silicij; ta krepi in napenja vezivno tkivo, vzdržuje telo v dobri kondiciji in preprečuje celulit. Cink krepi žile, poskrbi za zdrav želodec in pospešuje pravilno delovanje možganov. Zanje skrbi tudi ena najznačilnejših sestavin špargljev – asparagin, ki deluje močno diuretično. Med vitamini moramo najprej omeniti visoko vsebnost folne kisline (vitamina B9) za izdelavo hormonov ter zniževanje ravni homocisteina, ki je krivec za aterosklerozo in srčno-žilne bolezni. Prav zaradi folne kisline spadajo šparglji med pomlajevalna živila. Kdor ima pomanjkanje B9, je utrujen, nemiren, paničen … Omeniti moramo še druge vitamine skupine B ter vitamine A, C in E. B3 je za spanje, B5 zoper stres, vitamin A skrbi za zdrav vid in zdravo sluznico, boljšo kožo in zdrav imunski sistem.
Pomembna vsebina špargljev so vlaknine in antioksidanti. Šparglji vsebujejo tudi glutation, kvercetin in rutin, ki krepijo stene žil in kapilar. Pomembna snov je tudi protodioscin, učinkovina, ki zmanjšuje izgubo kostne mase, krepi spolno slo in erekcijo. Zato šparglje lahko uvrščamo med naravne afrodiziake. Ogljikovih hidratov sicer ni veliko, a je med njimi inulin, ki skupaj s frukto-oligosaharidi poveča učinkovitost inzulina in spodbuja delovanje koristnih bakterij v črevesju. Že iz antike pripisujejo špargljem in belušem zdravilen učinek. Zdravili naj bi raka, o čemer so leta 1979 pisali v Cancer News Journalu in v še starejšem članku iz leta 1974 v reviji Prevention. Le poldrugo desetletje pa so stara spoznanja, zapisana v Biochemical and Biophysical Research Communications (2009), da imajo steroidni saponini v špargljih, imenovani asparanin A, veliko sposobnost prečiščevanja jeter in uničijo izrojene celice, medtem ko zdrave pustijo pri miru. Nova dognanja opozarjajo tudi na antikancerogeni potencial ferulične kisline v špargljih. Ta je kemično sorodna kurkuminu in podobno preprečuje rast malignih celic in nastajanje metastaz. Vrsta sestavin v špargljih preprečuje mutacije celic in blaži vnetja.
Pripravljamo jih lahko na veliko načinov: kot surove, marinirane, kuhane in pečene v jedeh. Na Krasu šparglje ponudijo s pršutom, panceto in suho salamo, z njimi pripravijo frtaljo ali okusno juho. Iz njih delamo pireje, ki jih lahko zamešamo tudi v kremne juhe, ali pripravljamo solate, omake vseh vrst in arom, jih ocvremo v pivskem testu, kuhane v sopari prelivamo z najrazličnejšimi prelivi, na primer iz krebuljice, šetraja, pehtrana in česna. So lahko priloga k mesu in sirom, z jajcem ali brez, kot narastek ali celo kot sladica. Vedeti moramo, da s šparglji načeloma postrežemo lahka, sveža bela vina.
Artičoke, cikorija, rukola
V Sredozemlju artičoke cenijo že od antičnih časov in že takrat so veljale za afrodiziak. Artičoke imajo med vsemi rastlinami največ grenčine cinarin, ki močno spodbuja izločanje žolča, čisti jetra, znižuje slab holesterol in količino maščob (trigliceridov) v krvi ter spodbuja izločanje vode iz telesa. Artičoke vsebujejo tudi vitamine B, C in K, betakaroten, kalcij, folno kislino, kalij, fosfor, magnezij in natrij. Skratka, cinarin krepi očiščevalne procese v telesu. Iz artičok je znan tudi aperitiv cynar, ki si ga lahko pripravite sami.
Potrošnik ali cikorija spada v družino radičevk, kot sta radič in endivija. Že pred stoletji so ga uvrščali med zdravilne rastline. Večina snovi, ki jih najdemo v divjem potrošniku, je tudi v gojenih različicah. Najpomembnejša grenčina je cikorin, ki ga je največ v cvetovih. V steblih in listih je predvsem laktoin, v koreninah pa intibin. Te grenčine spodbujajo prebavni trakt in pomagajo pri jetrnih boleznih, na primer pri zlatenici, ter pri boleznih vranice. Svež sok iz listov potrošnika ter čaj iz listov, cvetov in korenin priporočajo za okrepitev izločanja žolča in čiščenje krvi. V cikoriji so tudi polisaharidi, med njimi je v korenini največ inulina, ki je v pomoč sladkornim bolnikom, saj znižuje raven sladkorja v krvi in seču. Potrošnik ali cikorija je zdravilna rastlina pri težavah in boleznih želodca, jeter ter zbuja apetit pri neješčih. Vsebuje tudi aminokisline, ogljikove hidrate, nekatere vitamine skupine B, vitamina C in K ter minerale, med njimi precej železa, fosforja in kalija.
Vidno vlogo ima tudi rukola. Spada v družino križnic in ima rahlo pekoč okus, ki spominja na orehe. Rukola je odličen vir vitaminov skupine B, zlasti folne kisline (B9), vitamina K, vitaminov A, E in C ter mineralov (kalcij, kalij, selen, železo, mangan, magnezij, fosfor, cink, natrij in baker) in vlaknin. Rukola vsebuje veliko klorofila, ki prinaša kisik v kri in prek nje v celice, pri tem čisti kri ter ovira bakterije in viruse. Cenili so jo že Rimljani in jo zaradi pekočega okusa uvrščali med zdravilne solate. Šteli so jo za afrodiziak in tak sloves se je ohranil do danes. Prav zato je bila, podobno kot redkvica, prepovedana v samostanskih in cerkvenih vrtovih. Od prvega stoletja našega štetja so jo uporabljali tudi v medicinske namene. Danes vemo, da vsebuje alfalipoično kislino, ki izboljša občutljivost inzulinskih receptorjev in pospeši prehod glukoze v celice, kar koristi sladkornim bolnikom.
Za želodčne bolnike so dobrodošle tudi druge križnice, saj delujejo antibiotično proti želodčni bakteriji Helicobacter pylori. V rukoli je veliko vitamina K1, ki poveča sprejem kalcija in utrdi kostno strukturo zob in kosti. Prav tako zavira Alzheimerjevo demenco in deluje protivnetno. Rukola zmanjšuje čezmerno izločanje želodčne kisline in s tem razjede v želodcu. Vitamina A in C je v rukoli nekajkrat več kot v špinači, regratu in solati. Vitamin A preprečuje degeneracijo rumene pege, bolezni oči, težave s kožo in nastanek raka. Podobno kot vse križnice ima rukola široko paleto fitokemikalij, ki lahko zavirajo raka. Obrambo pred rakom na prsih, materničnem vratu, prostati, črevesju in jajčnikih pripisujejo rukoli zaradi sulforafana, ki zavira rast rakavih celic in preprečuje razširjanje po telesu. Različni glukozinolati so pravi bojevniki proti rakavim celicam. Dobro je vedeti, da so zlahka topni v vodi, zato križnic ne smemo dolgo kuhati. Končajmo z ugotovitvijo, da je narava največji znanstveni laboratorij in nam vedno daje to, kar potrebujemo, le sprejeti moramo njen dar.
Z rukolo in pomarančo lahko v sokovniku pripravimo izvrsten napitek. Vzamemo pest ali dve rukole in 1 do 2 pomaranči. Sok po želji razredčimo z vodo ga obogatimo z žlico medu. Včasih lahko dodamo tudi sirotko, da še bolj pomagamo telesu tvoriti glutation (najmočnejši antioksidant).