Motnje ravnotežja povzročajo padce
ZDRAVJE
Profesorica športne vzgoje dr. Katja Tomažin
Motnje ravnotežja se občasno začnejo pojavljati pri približno desetih odstotkih prebivalstva že v srednjih letih, veliko pogosteje pa pri starosti 65 let in več. Lahko rečemo, da so ena najpogostejših zdravstvenih težav, o katerih posamezniki poročajo družinskemu zdravniku. Drugače povedano: motenj ravnotežja je približno toliko kot bolečin v križu ali glavobolov. Veliko torej.
O tem smo se pogovarjali s prof. dr. Katjo Tomažin, profesorico na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani. Njeno strokovno in raziskovalno delo je usmerjeno tudi v proučevanje vadbe za razvoj ravnotežja, zlasti na področju preventive pred padci in ohranjanja gibalne učinkovitosti starejših. »Navadno se te motnje pokažejo z enim ali več padci, ko človek nenadoma izgubi ravnotežje in pade. To se lahko zgodi, ko je utrujen, nepazljiv, v temi itd.,« je povedala prof. dr. Katja Tomažin. Motnje ravnotežja (vestibularne motnje) so pogosto nevarne same po sebi, predvsem pa znatno zmanjšajo kakovost življenja in lahko privedejo do izgube samostojnosti. To včasih pomeni tudi odhod v dom za starejše. »Zato je zgodnje prepoznavanje motenj ravnotežja in povečanega tveganja za padce zelo pomembno, saj se z ustrezno obravnavo pri večini starejših odraslih simptomi znatno izboljšajo in se zato lahko vrnejo k polnovrednemu življenju. Redna in ustrezna vadba ravnotežja lahko prepreči tudi hude padce in izboljša kakovost življenja,« je dodala.
Poudarila je, da ravnotežje ni sposobnost, ki bi bila vsakomur lastna, temveč je rezultat natančnega sodelovanja več telesnih sistemov. To so:
1. notranje uho, ki zaznava gibanje glave;
2. oči (vid), ki možganom sporočajo, kje se nahajamo v prostoru in kako naj se gibljemo glede na okolico;
3. občutek za položaj telesa, za kar so odgovorni senzorni receptorji v mišicah, sklepnih ovojnicah, koži in kitah, ki možganom sporočajo, v kakšnem položaju so udi;
4. osrednji oziroma centralni živčni sistem, to sta možgani in hrbtenjača, ki vse informacije obdelajo, združijo in dajo ukaz mišicam, kaj naj storijo.
»Motnje ravnotežja se pojavijo, ko pride do okvare ali neskladja v katerem koli od teh sistemov ali v sporazumevanju med njimi. So simptom različnih stanj. Vzrok je lahko tudi mišična oslabelost ali slaba gibljivost.« Sogovornica pojasni, kakšni so najpogostejši znaki motenj ravnotežja. »To so: vrtoglavica oziroma nestabilnost, pri kateri imajo ljudje občutek, kot da sedijo na vrtiljaku ali se svet vrti okoli njih. Pri omotici imajo prazno glavo in občutek blage nestabilnosti ali mislijo, da bodo omedleli. Pri hoji se počutijo nestabilno, zlasti če hodijo v temi ali po neravnih površinah. Večkrat tudi brez pravega razloga padejo kot sveča na tla, ker ne dvigajo dovolj visoko nog, ampak z njimi drsajo po tleh ali pa se jim zvrti v glavi. Drugi znaki motenj ravnotežja so še slab vid, šumenje ali piskanje v ušesih (tinitus), izguba sluha, glavobol s spremljajočo slabostjo in bruhanjem ter težave s koncentracijo.«
Kolikšno je tveganje za padec?
Obstajajo tri vprašanja, ki posamezniku povedo, ali pri njem obstaja povečano tveganje za padec. To so: Ali ste padli v zadnjem letu?; Ali se počutite nestabilno, ko stojite ali hodite? in Ali vas skrbi, da bi padli? Če na katero od teh vprašanj odgovorite pritrdilno, se posvetujte z zdravnikom, fizioterapevtom ali kineziologom. Vsi ti lahko skupaj ocenijo posameznikove razloge za motnje. Vzroki za motnje ravnotežja so lahko centralni ali periferni. Najpogosteje so povezani z motnjami v ravnotežnem organu v ušesih. Če se v njem premaknejo majhni kristali, lahko povzročijo kratke, močne napade vrtoglavice ob določenih gibih glave. Sogovornica je dodala, da lahko do motenj pride tudi zaradi virusnih okužb ušesa, povečanja tlaka tekočine v notranjem ušesu, migrenskih glavobolov, nizkega krvnega tlaka, srčne aritmije, diabetesa, nevroloških bolezni (multipla skleroza, Parkinsonova bolezen, možganska kap, demenca), stresa, slabokrvnosti in dehidracije. Motnje ravnotežja povzročajo tudi stranski učinki nekaterih zdravil (diuretiki, zdravila za nižanje krvnega tlaka, antidepresivi), pa tudi alkohol, mamila in poškodbe glave. Tudi starostne spremembe povzročajo težave. Profesorica pravi: »Če težave trajajo več dni, se ponavljajo ali so resne (spremljajo jih hudi glavoboli, dvojni vid, šibkost v okončinah, težave z govorom), je nujno, da se posvetujete s svojim zdravnikom. Ta vas bo napotil na dodatne preiskave.« Poudari še, da odpravljanje motenj v ravnotežju vključuje sodelovanje otorinolaringologa (specialista za uho, grlo, nos) in nevrologa, ki bosta predpisala zdravila. Fizioterapevt in kineziolog vam bosta pomagala pri načrtovanju in izvajanju vaj za izboljšanje ravnotežja. Redno izvajanje vaj spodbuja delovanje ravnotežnega sistema in zmanjšuje simptome vrtoglavice. »Vadba nima stranskih učinkov in je primerna za zdravljenje vseh vrst ravnotežnostnih motenj.«
Vaje za boljše ravnotežje
Sogovornica najprej priporoča, naj vsi, ki imajo težave z ravnotežjem, odstranijo odvečne ovire okoli sebe (pručke, stole, omarice itd.) in predvsem preproge, da se ne spotaknejo in padejo. Doma naj hodijo bosi (ne v nogavicah!), če je toplo, sicer pa v copatih, ki se dobro oprijemajo nog. »Priporočene vaje naj izvajajo vsak dan, večkrat na dan, kar med vsakodnevnimi opravili. Pri izvajanju ravnotežnih vaj naj bodo blizu opore (stol, miza, omara, stena) in naj prenehajo vaditi, če jim postane slabo ali se jim vrti v glavi.«
Priporoča te vaje:
Tandemska stoja (ena noga pred drugo, prsti ene noge in peta druge se dotikata): v tem položaju vztrajajte najmanj 30 sekund. Vaja je težja, če pri tem mižite ali dodate gibanje glave (gor in dol ter levo in desno). Lahko dodate tudi hitre gibe rok.
Stoja na eni nogi: stojte na obeh nogah, nato dvignite eno nogo, upognjeno v kolku, in tako zdržite od 10 do 30 sekund. Vajo ponovite z vsako nogo petkrat.
Prestopanje s strani na stran: stojte, nato eno nogo prekrižajte pred drugo. Vajo ponovite z obema nogama desetkrat na vsako stran.
Dvigovanje na prste: dvignite pete in na prstih zdržite pet sekund. Vajo ponovite desetkrat.
Hoja po ravni črti: hodite po ravni črti tako, da se peta prednje noge dotakne prstov zadnje noge. Deset korakov naprej in deset nazaj.
Obračanje glave: sedite na stolu, obrnite glavo na eno in nato še na drugo stran. Vmes poglejte naravnost. Ponovite petkrat na vsako stran. Obračanje glave lahko dodate vsem zgornjim vajam.
Ob koncu dr. Tomažinova še svetuje: »Vadba ravnotežja je temelj za dolgoživo in zdravo družbo, saj ohranja samostojnost in zaupanje v lastno telo ter omogoča, da v starejša leta vstopimo varno.«
Samopomoč in varnost
Dokler se ravnotežje ne izboljša, je pomembno preprečiti padce, zato upoštevajte:
– Počasno vstajanje: iz postelje vstanite postopoma (najprej sedite, nato vstanite).
– Ureditev doma: odstranite drseče preproge in poskrbite za dobro osvetlitev prostorov.
– Palica ali opora: ne oklevajte z uporabo pripomočkov, če se počutite negotovi.
Če se stanje ne izboljša ali se poslabša, če pogosto padete, če se vrtoglavica pojavi v mirovanju ali imate težave z vidom, sluhom ali občutke omotice, poiščite strokovno pomoč.