Drugi ne smejo odločati namesto mene

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Nihče nima pravice odločati namesto vas. Tudi ko zbolite ali ostarite in ste odvisni od tuje pomoči, še vedno imate svoje pravice – zavedajte se jih in uveljavljajte jih. Celotna družba je odgovorna za to, da ustavimo nasilje.

To je le nekaj misli, ki smo jih slišali na posvetu o nasilju nad starejšimi in o zlorabah, ki ga je ob evropskem dnevu medgeneracijske solidarnosti pripravila  Mestna zveza upokojencev Ljubljana v sodelovanju z mednarodno organizacijo AGE (AGE Platform Europe) po projektu Dafne. Cilj projekta je ustvariti ozračje občutljivosti za vse oblike nasilja nad starejšimi, predvsem pa spodbuditi nastajanje kulture nenasilja v družbi, k čemur naj bi pripomogla evropska listina pravic in dolžnosti starejših v dolgotrajni oskrbi, ki so jo v Ljubljani tudi predstavili. Mestna zveza upokojencev je dejavno sodelovala pri oblikovanju vsebine.  
Sicer so na posvetu razpravljali o različnih oblikah diskriminacije starejših, s katerimi se srečujemo pri nas, in - kot so povedali predstavniki AGE - tudi drugod po Evropi ni nič drugače. Po raziskavi Eurobarometer iz leta 2008 namreč 47 odstotkov Evropejcev meni, da je veliko nasilja nad starejšimi.
Diskriminacija starejših je, denimo, nenehno ponavljanje, kako veliko breme v zdravstvu so starejši bolniki in kako se zdravstvo draži zaradi staranja prebivalstva. Kot je pojasnil dr. Dušan Keber, so zdravstvene storitve dražje zaradi treh dejavnikov: zaradi večjega števila kroničnih bolnikov (z razvojem so se povečale možnosti zdravljenja in podaljševanja življenja); zaradi uvedbe številnih novih tehnologij in zdravil, ki jih razvijajo farmacevtske družbe (so vse manj učinkovita, a vse dražja), tretji razlog pa je višji standard zdravstvenih delavcev. Stroške v zdravstvu povečujejo bolezni in ne starost, je poudaril dr. Keber. Navedel je tudi ugotovitve dveh raziskav: če bi se v enem letu v zdravstvu stroški povečali za sto odstotkov, bi k temu le za štiri odstotke pripomoglo staranje prebivalstva, 96 odstotkov stroškov pa bi šlo na rovaš drugih dejavnikov.
Premalo govorimo tudi o intelektualni diskriminaciji, sta poudarila dr. Božidar Voljč in dr. Vid Pečjak. Številni profesorji, zdravniki, raziskovalci in znanstveniki imajo željo, energijo in načrte za delo tudi pri 70. letih, a jih ne morejo uresničiti. Prisilnega upokojevanja resda ni več v zakonodaji, so pa še vedno omejitve. Tako, denimo, samostojno ne morejo biti mentorji mlajšim, za raziskave in projekte lahko dobijo le omejena sredstva, če so sploh izbrani na razpisih za sofinanciranje, za svoje delo so slabše plačani. Tovrstna diskriminacija je oblika ageizma (za kar se uveljavlja slovenski izraz »staromrzništvo«) in zmanjšuje možnosti aktivne starosti, kar je po mnenju dr. Voljča že ena od oblik nasilja.

Pravice moramo uveljavljati

Ko govorimo o nasilju nad starejšimi in bolnimi, je najpogostejši stavek: »nasilje je, podatkov ni«. Večina nasilja se namreč dogaja med domačimi štirimi stenami, a od osmih primerov je prijavljen le en, ocenjuje mag. Silvana Šonc z visoke šole za zdravstvo. Najbolj izpostavljeni so huje bolni, invalidne in hendikepirane osebe, ki se niso sposobne potegniti zase, za svoje pravice in varnost. Najbolj ogrožene so ženske, najpogostejši povzročitelji nasilja pa so partnerji, sinovi in hčere ter vnuki.
Nasilje se dogaja tudi v institucijah, a ga stanovalci nočejo prijaviti, »da ne bi bilo še slabše«. Pri tem ne gre le za fizično nasilje – čeprav se dogaja tudi to - agresivni do osebja in do sostanovalcev pa so tudi stanovalci. Kršenje pravic stanovalcev v domu je tudi vstopanje v sobo, na da bi potrkali, nestrpnost pri hranjenju (siljenje s hrano, ponujanje mrzlih jedi ...), slaba higiena, nameščanje plenic osebi, ki bi z malo pomoči lahko šla na stranišče ...
Čeprav gredo starejšim vse pravice po naši ustavi in evropskih dokumentih, so se članice AGE prav zaradi takih in podobnih primerov lotile priprave posebnega dokumenta o pravicah najbolj ranljive skupine ljudi. Kot je povedala direktorica AGE Anne-Sophie Parent, želijo s pomočjo listine osveščati starejše, da bi se bolj zavedali svojih pravic in jih tudi uveljavljali; da bi izboljšali kakovost življenja vseh, ki so zaradi starosti, bolezni ali invalidnosti odvisni od pomoči in oskrbe drugih in da bi bili deležni enakih standardov oskrbe in nege vsi starejši, ne glede na to, v kateri državi živijo in ne glede na to ali so v domači oskrbi ali v kateri od institucij. Hkrati pa želijo spodbuditi pristojne v EU, da naj odločneje preganjajo kršilce in kršitve. Zato pripravljajo tudi priročnik z nasveti, kako ravnati v konkretnih primerih, ki bo pripel prav tako starejšim kot negovalcem in svojcem. Tudi negovalci in oskrbovalci namreč pogoste ne vedo kako ravnati ali koga vprašati za nasvet.
Ob tem so razpravljavci z obžalovanjem ugotovili, da kar nekaj vsebine, ki je v listini, ni v našem zakonu o dolgotrajni oskrbi, ki ga že tako dolgo pričakujemo. Prevladajo je mnenje, da medtem ko prevladuje v Sloveniji koncept, usmerjen v stroko, je evropski koncept usmerjen v človeka.


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media