Sožitje je živo
Festival za tretje življenjsko obdobje je priložnost, da različne generacije pokažejo, kako živijo in kaj počnejo, predvsem pa, kako znajo, zmorejo in hočejo sodelovati, pa naj gre za skupne pevske in plesne nastope ali za izmenjavo znanj, izkušenj, različne oblike medsebojne pomoči ali za preprosto za druženje.
Deseti, jubilejni festival, ki je potekal med 29. septembrom in 1. oktobrom v Cankarjevem domu in sta ga skupaj pripravili Zveza društev upokojencev Slovenije in inštitut Hevreka!, je bil posvečen evropskemu letu boja proti revščini in socialni izključenosti. Prvič so na festivalu sodelovali tudi tuji gosti, in sicer predstavniki Hrvaške, Srbije, Makedonije, Italije in Avstrije, nekateri so sodelovali tudi na mednarodni konferenci z naslovom Pot k blaginji in socialni vključenosti. Izkazalo se je, da se soočamo s podobnimi problemi in izmenjava izkušenj vedno pride prav. Nekaj festivalskega vzdušja predstavljamo v tem prispevku.
Na poti k blaginji in socialni vključenosti
Tridnevna konferenca, intelektualno jedro Festivala za tretje življenjsko obdobje, je vsak dan postregla s plenarnim zasedanjem, pospremljenim z dvanajstimi okroglimi mizami, na katerih je več kot dvajset strokovnjakov predstavilo ugotovitve svojih raziskav, dela in razmišljanj.
Prvi dan je bil namenjen pregledu evropske socialne politike in izzivom starajoče se družbe ter med drugim prezentaciji AGE evropske platforme in njenega zastopanja blizu 150 milijonov prebivalcev Evrope, ki so ji pridruženi prek svojih asociacij in nevladnih organizacij. Najbolj je izstopala ugotovitev, da je Evropi nedvomno potrebna nova družbena pogodba, drugačna vizija družbe, ki ne bo temeljila zgolj na rasti družbenega proizvoda. Tega dne so se predstavili tudi gostje iz držav Zahodnega Balkana in Italije, pravzaprav Furlanije-Julijske krajine s svojimi pozitivnimi praksami za lajšanje socialnih stisk starejšega dela prebivalstva.
Drugi dan je bil namenjen razpravam o družbeni vključenosti in blaginji starejših ali poti do uresničitve takega cilja. Med sklepi posebej izstopa misel, da je treba družbo dojemati in obravnavati celostno. Če enemu od njenih delov kaj dodaš, moraš prav toliko odvzeti kakemu drugemu delu. Tako se je zgodilo, da je v celotni evropski družbi in ne le pri nas v najbolj ogrožena srednja generacija. Če bomo vztrajali pri uveljavljeni podobi o stari generaciji, bomo uničili srednjo generacijo. Optimizem vliva mlada generacija, ki si išče delo in ga in ga tudi najde v skladu s svojimi interesi in veseljem ter ne glede na fiktivno zaščito stalne zaposlitve ali redno plačo. Enakovreden dostop do znanja in kulture je edino zagotovilo za trdnejšo družbo in pot v blaginjo. S tem povezane okrogle mize so pokazale, da je pojem starosti treba na novo označiti, saj je četrto življenjsko obdobje spričo podaljšanja življenjske dobe upokojencev in upoštevaje aktivno življenje v prvem desetletju po upokojitvi postalo realnost.
Zadnji konferenčni dan so se udeleženci posvetili problemom zagotavljanja socialne vključenosti starejših v lokalni skupnosti in ugotovitvam iz ankete, ki jo je opravilo blizu 2000 prostovoljk in prostovoljcev ZDUS po 79 tisoč obiskih na domu starejših od 69 let. Kaže, da je konkurenčnost posameznih nevladnih prostovoljnih organizacij nesmiselna ovira in da še vedno šepajo povezave s centri za socialno delo. Nepremostljivi se zdijo komunikacijski problemi s starejšimi v mestih, prav tako tudi nekooperativnost medijev, ki tako kot vsa prejšnja leta tudi letos niso ne videli izziva v spremljanju vsaj konferenčnega dela dogajanja na 10. Festivalu za 3. življenjsko obdobje.
Sklepi konferenc in okroglih miz bodo izšli v posebnem zborniku, ki ga bodo organizatorji poslali politikom in poslancem državnega zbora.
Dobre prakse
Festival je pokazal, da v praksi marsikaj deluje, čeprav še brez zakonskih okvirov. Verjetno ni doma za starejše občane, ki ne bi sodeloval z bližnjim vrtcem ali šolo, osnovno ali srednjo šolo. Zelo podobno lahko ugotovimo za društva upokojencev. Prostovoljstvo vseh oblik je »na terenu« še kako živo, za medgeneracijsko sožitje se ni bati, še posebej zunaj velikih mestnih središč. Medtem pa na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve še pripravljajo strategijo za varstvo starejših do leta 2014 in strokovnjaki z različnih področij tehtajo, na kakšen način bi vanjo vključili medgeneracijsko sodelovanje, kot je na eni od okroglih miz povedala njihova predstavnica ...
A poleg proučevanja resnih tem je bilo tridnevno festivalsko dogajanje tudi čas druženja in zabave. Na obeh odprtih odrih so se vrstili glasbeni, pevski in plesni nastopi, tudi ponudba na stojnicah je bila raznovrstna, zvrstilo se je veliko delavnic in predavanj o različnih temah za zdravo in vitalno življenje. Med drugim so obiskovalci z velikim zanimanjem prisluhnili okrogli mizi slavnih, na kateri so sodelovali Nuša Kerševan, Aleksander Doplihar, dr. med., Mojmir Sepe in Nada Klemenčič.
Festival je vsako leto tudi nekakšen praznik pevcev in pevk. Kar 353 se jih je udeležilo 35. Srečanja pevskih zborov društev upokojencev Slovenije. Pred nabito polno Linhartovo dvorano se je predstavilo 14 pevskih zborov, ki so jih pred tem izbrali na regionalnih tekmovanjih. Še prej so svoje znanje pokazali pevke in pevci štirih zamejskih pevskih zborov in sicer upokojenski ženski pevski zbor Goriške, ljudske pevke iz Porabja, mešani pevski zbor slovenskih upokojencev iz Pliberka in upokojenski moški pevski zbor Fran Venturini iz Trsta.
Festivalsko dogajanje se je premaknilo tudi na ljubljanske ulice. Za glasbeni uvod pa so poskrbeli godbeniki veterani, ki so se na Pogačarjevem trgu predstavili že nekaj dni pred uradnim začetkom festivala. Folkloristi upokojenskega kulturnoumetniškega društva Gjoko Simonoviče iz Kumanova, ki so navdušili gledalce na otvoritvi, pa so zaplesali tudi na Prešernovem trgu, v okviru festivala prostovoljstva, ki je potekal istočasno.
Obiskovalci so imeli v času festivala možnost brezplačno obiskati mestni, narodni ali etnografski muzej, lahko so se zapeljali na brezplačno panoramsko vožnjo po Ljubljani z dvonadstropnim avtobusom, marsikatero društvo upokojencev pa je obisk festivala združilo z ogledom glavnega mesta.
Festival v številkah
- Festival je obiskalo blizu 15 tisoč obiskovalcev vseh generacij. Mnogi so se v Ljubljano pripeljali z vlakom.
- Festival so obiskali ministri dr. Ljubica Jelušič, dr. Henrik Gjerkeš, Gregor Golobič, dr. Igor Lukšič, Majda Širca ter neposredno pred sklepno slovesnostjo tudi predsednik države dr. Danilo Turk s sodelavci.
- Več kot 150 podjetij in organizacij, nekaj tudi iz tujine, se je predstavilo v 13 razstavnih parkih.
- Na dveh odprtih odrih in na štirih osrednjih prireditvah je nastopilo 3.800 pevcev, plesalcev, glasbenikov in recitatorjev vseh starosti.
- Na likovnem natečaju o starejših in prijateljstvu z njimi je sodelovalo 39 osnovnih šol in 31 vrtcev, skupaj pa so ustvarili 634 likovnih izdelkov.
- Na literarni natečaj o starejših, revščini in prijateljstvu je prispelo 111 literarnih del iz 23 osnovnih šol.
- 15 fotografov je sodelovalo na fotografskem natečaju in na 27 fotografijah ujelo utrinke prijateljevanja med starejšimi.
- Za nagrado Mlado srce za nasmeh starejših je bilo predlaganih 10 mladih, ki razveseljujejo starejše, 9 starejših pa je bilo nominiranih za Plemenito srce za nasmeh mlajših.
