Pomoč, ki se včasih mora tudi vrniti
Brezplačna pravna pomoč je v Sloveniji že nekaj let na voljo, število pomoči pa se iz leta v leto povečuje. Deloma zaradi vse večjih potreb, deloma pa zaradi novih zakonov, ki širijo pravico do brezplačne pravne pomoči. Takšna sta, denimo, novi zakon o preprečevanju nasilja v družini in zakon o finančnem poslovanju, ki je to pravico razširil tudi na fizične in pravne osebe v stečaju.
Kljub povedanemu pa velja splošno mnenje, da je število teh pomoči neznatno in da je postopek pridobitve dokaj zapleten. Vendar po besedah, vodje oddelka za brezplačno pravno pomoč - krajše BPP - na Okrožnem sodišču v Ljubljani Katje Širca le ni čisto tako. Lani so samo na tem sodišču prejeli 3092 prošenj za dodelitev BPP, od tega so jih odobrili 66 odstotkov in tako izplačali 758.370 evrov. Postopek pridobitve pomoči je pravzaprav preprost. Treba je le izpolniti obrazec in ga oddati na pristojnem sodišču ali pa ga poslati po pošti. Pri izpolnjevanju obrazca lahko v času uradnih ur pomagajo sodniški pripravniki na pristojnih sodiščih.
Katja Širca razloži, katere pravne storitve so lahko za upravičenca brezplačne: »V BPP sodi plačilo odvetnika za zastopanje v sodnem postopku in plačilo stroškov postopka, denimo izvedenin, pričnin. BPP se lahko dodeli za zastopanje le do prve stopnje, lahko pa, kar je najbolj v navadi, do pravnomočnosti sodbe.« Kaj pa oprostitev plačila sodnih taks? »O oprostitvi plačila sodnih taks odloča sodišče, ki vodi konkreten sodni postopek. Stranka mora za to na pristojnem sodišču posebej zaprositi.«
Načelno se BPP lahko dodeli za vse vrste sporov, »po zakonu pa se ne more dodeliti za primere kaznivega dejanja razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve, opravljanja, razen če oškodovanec dokaže, da mu je bila zaradi storitve povzročena pravno priznana škoda. BPP tudi ni mogoče podeliti v sporih zaradi znižanja preživnine, kadar zavezanec ni poravnal zapadlih obveznosti, razen v primeru, ko jih ni poravnal zaradi okoliščin, na katere ni imel vpliva, kar pa mora dokazovati. Stališče sodišča namreč je, da je zavezanec dolžan preživljati svoje otroke, tudi če nima redne službe. Če stranka, ki je upravičena do BPP, izgubi pravdo, mora plačati odvetnika nasprotne stranke. To je zelo pomembno vedeti,« je poudarila Katja Širca. Sicer pa je največ zadev, ki se rešujejo z BPP, pravdnih; to so družinske zadeve, premoženjski zahtevki, odškodninski spori. Odkar je bil sprejet novi zakon o preprečevanju nasilja v družini, se tudi v tovrstnih primerih dodeli BPP brez preverjanja finančnih pogojev. Stranki, ki ima mnenje centra za socialno delo o ogroženosti, sodišče brez dodatnega preverjanja dodeli BPP za ukrepe po zakonu o preprečevanju nasilja v družini, denimo za ukrep odstranitve nasilne osebe iz stanovanja, za ukrep prepovedi približevanja ipd.
Upravičenost do brezplačne pravne pomoči
»Dohodkovni cenzus je določen v zakonu o socialnem varstvu in je dvakratnik minimalnega dohodka na člana družine, kar je trenutno 459,04 evra. Revalorizira se dvakrat na leto glede na rast cen. Kot dohodek se upošteva tudi preživnina, tako da se prejemniku prišteje, zavezancu za preživnino pa odšteje. Prav tako se v dohodek vštevajo prejete odškodnine, darila in podobno, ne pa tudi otroški dodatek.« Večji problem pa so tisti, ki dohodkovni cenzus presegajo le za cent ali dva. »To se zelo pogosto zgodi prav pri upokojencih. Velika večina ima dohodke, ki navedeni cenzus le nekoliko presegajo. Po vsej logiki bi ti ljudje morali biti upravičeni do brezplačne pravne pomoči, vendar je po zakonu ne morejo dobiti.« Pred časom so sodišča dobila mnenje varuhinje človekovih pravic, da se oskrbnina za dom za ostarele upošteva kot odhodek, kadar je bil kdo zavoljo zdravstvenih razlogov nameščen v to ustanovo.
Vendar pa oseba, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči, ne sme imeti drugega premoženja … »Obstaja še premoženjski cenzus, ki je 60-kratnik navedenega zneska, kar v tem trenutku pomeni 13.771,2 evra. Oseba, ki zaprosi za BPP, ne sme imeti premoženja, ki bi bilo vredno več, torej avtomobila, nepremičnine, v kateri ne živi, ali pa prihrankov,« pojasnjuje Katja Širca. Za ugotavljanje lastništva nepremičnin se sodišče obrne na Geodetsko upravo in na Zemljiško knjigo, lastništvo vrednostnih papirjev preverja na KDD (Klirinško-depotni družbi). Sodišče na Ajpesu dobi številko transakcijskega računa in potem od banke zahteva izpiske tako hranilne knjižice kot tudi transakcijskega računa. Za oceno vrednosti motornih vozil sodišče upošteva cene vozil, ki se prodajajo prek spletnih portalov. Stranka na obrazcu sicer sama vpiše vrednosti, vendar sodišče preveri vse navedbe. Kdor utaji del svojih dohodkov ali premoženja, pol leta ni upravičen do BPP. Če pa je ta sredstva že prejel ali če so v postopku že nastali stroški, jih mora povrniti. Sodišče lahko preverja le to, kar je vidno iz uradnih evidenc; če pa kdo oddaja nepremičnino na črno, sodišče tega seveda ne more ugotoviti, razen če kdo to prijavi, denimo nasprotna stranka v postopku. Če se podatki, ki jih je dala stranka, in podatki, ki jih je pridobilo sodišče po uradni poti, ne ujemajo, sodišče pozove stranko, naj vnovič preveri, ali je zapisala vse. Stranka v vlogi navede tudi število družinskih članov, to pa so vsi, ki jih je po zakonu dolžna preživljati, razen če gre za nasprotne stranke. V primeru družinskega nasilja, denimo, tudi če bi bila stranka dolžna preživljati svojega zakonca, se ta ne šteje med družinske člane,
Odvetnik po seznamu
BPP nudijo odvetniki, a jih država plača manj, kot so plačani odvetniki po pooblastilu. »Zakon omogoča stranki, da si izbere kateregakoli odvetnika. Lahko si izbere koga, ki ni na seznamu odvetnikov za BPP, vendar lahko odvetnik to odkloni. V praksi torej ta pravica ne zaživi in s tem tudi ni zagotovljena pravica do enakega sodnega varstva. Hkrati je to krivično do kakovostnih odvetnikov, ki BPP opravljajo zavoljo povsem določenih vzgibov - ker želijo pripomoči k pravičnosti obravnav na sodiščih.«
Govori se, da nekateri odvetniki zaračunavajo strankam razliko med plačilom, ki ga dobijo od države, in svojo polno odvetniško tarifo? »Ja, to se dogaja, vendar je nezakonito. Stranka lahko v takem primeru odvetnika kadarkoli prijavi odvetniški zbornici.« Odvetnik je dolžan stranki vnaprej pojasniti, katere njegove storitve so zajete v brezplačni pravni pomoči in katere to presegajo to pomoč ter jih bo morala stranka poravnati iz svojega žepa. Če tega ne stori sam, ga mora stranka vprašati o tem.
Seznam odvetnikov, ki opravljajo brezplačno pravno pomoč, vodi odvetniška zbornica. Če si stranka odvetnika ne izbere sama, ga po abecednem redu s seznama določi sodišče. Brezplačno pravno pomoč zagotavlja okrožno sodišče, in sicer tisto, kjer ima upravičenec stalno prebivališče. Okrožno sodišče je pristojno v kazenskih, civilnih, zemljiško-knjižnih in gospodarskih sporih, za delovno-pravne zadeve pa je pristojno delovno sodišču. Brezplačna pravna pomoč pa je zagotovljena tudi na upravnem sodišču.
Pomoč je treba vrniti
Za prejemnika BPP pa je manj razveseljiva njegova obveznost, da mora prejeta sredstva vrniti, če se v štirih letih od zaključenega postopka, za katerega je prejel BPP, poveča njegov dohodek ali premoženje. »V zadnjem letu se pospešeno ukvarjamo z izterjavo, saj je na voljo čedalje manj proračunskih sredstev. Od avgusta, denimo, sploh ni bilo nobenih izplačil izvajalcem brezplačne pravne pomoči,« pravi Katja Širca.
»V štirih letih od pravnomočnosti postopka, za katerega je bila dodeljena BPP, se vnovič preverja finančno stanje prosilcev. V določenih primerih, ko ugotovimo, da je oseba v pravdnem postopku pridobila premoženje ali pa se je njeno finančno stanje izboljšalo, zahtevamo, da vrne stroške, ki so nastali za brezplačno pravno pomoč. Menim, da je tako tudi prav.« Pri tem se upoštevajo tudi obresti, in sicer od trenutka, ko sodišče pozove stranko k vračilu. Seveda je lahko v določenih primerih obveznost vračanja za marsikoga velika težava; brezposelni, denimo, dobi službo, a si s tem nakoplje dolg do države. Zato naj tisti, ki zaprosi za BPP, dobro premisli, ali se mu bosta dohodek ali premoženje v naslednjih letih povečala in kaj bi pomenilo zanj, če bi v tem primeru moral vračati pomoč.
Brezplačne pravne pomoči je več vrst
Brezplačni prvi pravni nasvet - krajše pravno svetovanje pri odvetniku, kjer stranka dobi splošne informacije, vsebina zadeve pa se ne presoja.
Poleg redne BPP je še izredna BPP, ki se dodeljuje v primerih, ko prosilec prejema denarno socialno pomoč. Finančno stanje se po določbah zakona o BPP naj ne bi preverjalo, v praksi pa se, saj zaradi pomanjkljivih postopkov centrov za socialno delo pri preverjanju finančnega stanja sodišča pogosto ugotavljajo, da so nekateri prejemniki denarne socialne pomoči vse kaj drugega kot revni.
Posebna BPP se dodeljuje v primerih ustavnih pritožb in pritožb na Evropsko sodišče za človekove pravice. Pri tej pomoči presoja zgolj obstoj procesnih pogojev za vložitev takega pravnega sredstva.
Nujna BPP – se dodeli le za določeno dejanje, ki ga mora stranka opraviti v določenem roku, po njegovem preteku pa izgubi to pravico. Finančni pogoji se preverjajo naknadno in če prosilec do pomoči ni bil upravičen, jo mora vrniti.
