Kako izboljšati sebe, da bomo lahko pomagali drugim

Prostovoljstvo ni le prijaznost in naklonjenost do nekoga, ki je potreben pomoči in si zanj občasno vzamemo čas; to je strokovno in odgovorno delo, ki zahteva od človeka, da mu je zavezan, da sprejema visoke etične norme, da se nenehno samoizpopolnjuje in izobražuje. Martina Kralj, ki je sama že vrsto let predana prostovoljka, pogumno opozarja tudi na čeri prostovoljstva in tako želi zaščititi to plemenito dejavnost.

»Svet se naglo spreminja, spremembam pa moramo pri svojem delu slediti tudi prostovoljci. Zato potrebujemo veliko znanja, ki bo omogočalo, da bomo delovali kakovostno in da se bomo znali tudi zaščititi. Nenehno samo-izpopolnjevanje in osebna rast je za prostovoljce zato nujna,« je jasna Martina Kralj iz Višnje Gore. Dela v programu Starejši za višjo kakovost življenja doma, je pa bila že prej aktivna kot prostovoljka. Kot upokojena defektologinja pozna ljudi iz socialnega obrobja in že od nekdaj se zaveda, da je prava pomoč usposobiti tistega, ki potrebuje pomoč, za to, da bo čim bolj samostojen. Poudarja nujnost aktiviranja vseh sposobnosti, še zlasti potlačenih možnosti, ki se skrivajo v slehernem človeku. »Prevzemanje odgovornosti za drugega, pa četudi je to tvoja mama, ni prava pomoč. Tak odnos, ki je na prvi pogled morda celo plemenit, ne vodi nikamor. Četudi je človek priklenjen na posteljo, lahko poskrbimo zanj do določene mere, nekaj pa mora narediti tudi sam, tako se bo bolje počutil in ostal aktiven,« poudarja Martina Kralj. Prostovoljkam, ki obiskujejo osamljene osebe - prav osamljenost pa je ena hujših tegob staranja - priporoča srečanja v naravi, na sprehodih. »Pogovori za štirimi stenami se pogosto vrtijo okoli istih, pogosto žalostnih tem; sprehodi v naravi pa napeljujejo k opazovanju, poslušanju, spoznavanju narave, ki nas navdihuje. Tako se posameznik lahko osvobodi destruktivnih misli in se usmeri naprej …« Za dobro delovanje pa moramo najprej ustvariti zaupanje, kar je še zlasti težko pri starejših ljudeh. »Zaupanje zraste počasi, z zanimanjem za zdajšnje in ne le pretekle dosežke. Pohvalo lahko izpeljemo že iz drobnega detajla - vonj po čaju, šopek na mizi, glasba  … Drobne stvari lepšajo svet in življenje.«

Prostovoljci bi morali biti usposobljeni za terapevtske pogovore. Hkrati pa bi morali imeti tudi znanje za samozaščito ali samorefleksijo. »Zelo pomembno je analizirati svoje delo, sami sebe moramo kontrolirati in se stalno izpopolnjevati. Biti pa moramo tudi objektivno samokritični in se hkrati znati pohvaliti ter se nagraditi,« opozarja Martina. Poudarja, da smo vsi ljudje ustvarjalna bitja in da je dobro delovati na sproščanju teh potencialov: »Tako se sproži moja ustvarjalnost in vedno znova se čudim, kako zelo preprosto postane vse, in to od obvladovanja povsem enostavnih zadev do spoznanja višjih ravni.«

Novi časi so prinesli tudi spoznanje, da vloga žrtev, ki jo nekateri radi poveličujejo, ni pravi pristop. »Žrtev prinaša s seboj nekaj temnega, težkega in zato je sama po sebi negativna. Delovati je treba iz srca in z veseljem! Zato se je treba poučiti in se naučiti, kako izboljšati sebe, da bomo lahko v pomoč drugim.«

Skeptična je tudi do a priorne materialne in druge pomoči. »Prostovoljci se moramo potruditi, da dobimo čim več pravih informacij, da bi lahko opozorili na nujnost pomoči. So posamezniki, ki pričakujejo ali celo zahtevajo pomoč, čeprav morda niti niso upravičeni do nje. In so ljudje, ki se zaradi revščine kar skrijejo. Do teh je treba pristopiti vljudno, prijazno in zavarovati njihovo dostojanstvo. Zavedam se, da mora biti posameznik pripravljen sprejeti pomoč in da nihče nima pravice, da bi mu jo vsiljeval.«

Naša sogovornica tudi meni, da bi morali vsi, ki se ukvarjajo s prostovoljstvom, od organizatorjev, prek koordinatorjev do tistih, ki delajo na terenu, med izobraževanjem prebrati tudi knjigo Načelo LOL2A ali Svet je popoln, ki jo je napisal René Egli. Vodilo te knjige je delovati v notranjem miru ter v ljubezni, sporočilo pa je, da je akcija enaka reakciji in da vsi lahko delujemo odlično. Kot osnovni priročnik pa priporoča tudi knjigo o samopomoči z naslova Kar zmorem jaz, zmorete tudi vi.

Prostovoljstvo pa po mnenju Martine Kralj skriva nekaj pasti tudi v dejstvu, da »nekomu dobro dene, ker pomaga in s tem krepi svoj ego«. Tudi v tem smislu se je potrebno več izobraževati in delati predvsem na sebi: »Nikogar drugega ne moremo izboljšati ali spremeniti razen samega sebe!«