Zakon, ki ni razburil le stroke

Predlog zakona o socialnovarstveni dejavnosti, ki ga je pripravilo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, predvideva kar nekaj novosti pri opravljanju in financiranju storitev socialnega varstva ter organiziranju in vodenju centrov za socialno delo, domov za starejše, varstveno delovnih centrov in drugih socialnih zavodov. Nekatere izmed njih predstavljamo v nadaljevanju.

Novi zakon bo sicer zajel le del vsebine doslej veljavnega zakona o socialnem varstvu, saj so nekatere rešitve že zapisane v zakonu o socialnovarstvenih prejemkih, ki naj bi ga začeli uporabljati junija letos. Poleg načel za uveljavljanje pravice do storitev, programov in denarne socialne pomoči zakon na novo uvaja načela ravnanja izvajalcev teh storitev in programov ter določa pogoje za oblikovanje javne službe na področju socialnega varstva (fizična in informacijska dostopnost, finančna razpoložljivost ...).

Socialnovarstvene storitve so po novem razdeljene na osem področij, nekatere so tudi določene na novo: prva socialna pomoč, svetovanje s pomočjo (nadomešča osebno pomoč), načrtovanje in organiziranje pomoči (nova storitev za izvedbo osebnega paketa storitev), socialna oskrba na domu (nadomešča pomoč družini na domu, sem sodi tudi pomoč na daljavo s pomočjo telekomunikacijskih naprav), socialna oskrba z nastanitvijo (nadomešča institucionalno varstvo), dolgotrajna oskrba (nova storitev), delo pod posebnimi pogoji (nadomešča vodenje in varstvo) in socialni servis (pomoč pri vsakdanjih opravilih). Zakon določa tudi druge oblike pomoči znotraj socialnovarstvene dejavnosti, kot je pomoč osebi z invalidnostjo, ki jo opravlja posebni pomočnik (nadomešča družinskega pomočnika).

Do storitev naj bi bili po novem upravičeni tudi tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje v Sloveniji.

Po novem so zavodi, ki opravljajo socialnovarstveno delo, lahko javni socialni zavodi; samostojni socialni zavodi (opravljajo socialnovarstveno dejavnost znotraj mreže javne službe, financirajo se pretežno iz zasebnih virov) in zasebni socialni zavodi (s koncesijo, financirajo se iz zasebnih in javnih virov).

Kot dopolnitev socialnovarstvenim storitvam, namenjenih reševanju socialnih stisk posameznikov in skupin, zakon uvaja javne, razvojne (trajajo tudi do pet let), eksperimentalne (za reševanje novih oblik stisk in težav) in dopolnilne (kot alternativna javni službi) socialnovarstvene programe, ki jih financirajo država, lokalne skupnosti in uporabniki.

Zakon uvaja Agencijo RS za kakovost socialnovarstvene dejavnosti; njeno sestavo bo predlagalo ministrstvo, prevzela pa naj bi pristojnosti izvajalcev socialnovarstvene dejavnosti (določitev standardov in normativov, meril za merjenje kakovosti, verificiranje socialnovarstvenih programov, kategorizacija socialnih zavodov, soglasja k preoblikovanju zavodov,…). Za spremljanje politike ter razvojnih usmeritev na področju socialnega varstva pa naj bi skrbela strokovni in uporabniški svet, ki ga prav tako ustanovi minister.

 

Socialna varnost ni le ekonomija

Predlog zakona je med strokovno javnostjo sprožil val ogorčenja, češ da ni dorečen, usmerjen preveč v ekonomske učinke ter v nasprotju z usmeritvami stroke.

Predstavniki Socialne zbornice Slovenije, skupnosti centrov za socialno delo, skupnosti socialnih zavodov, skupnosti varstveno delovnih centrov, skupnosti organizacij za usposabljanje oseb s posebnimi potrebami in inštituta za socialno varstvo nasprotujejo zlasti ustanovitvi nove agencije, češ da bo politika odločala o stroki in da bo lahko vsaka nova vlada po svoje oblikovala mrežo socialnih storitev. Izvajalce skrbi tudi način financiranja. Zakon namreč natančno določa, katere storitve ali naloge se bodo poslej financirale iz državnega proračuna in katere iz proračuna lokalne skupnosti. Že zdaj se namreč cena in dostopnost storitev oskrbe na domu občutno razlikuje med občinami: vprašanje je tudi, kako bo majhna občina razvijala nove programe in storitve, če jih ne bo mogla plačati.

Temeljni namen zakona naj bi bil po mnenju predlagateljev zagotoviti višjo kakovost storitev, večjo učinkovitost in večje zadovoljstvo uporabnikov, vendar pa izvajalci v zakonu pogrešajo »upoštevanje volje uporabnika«. Zakon sicer dopušča možnost za ustanovitev uporabniških svetov v javnih zavodih, kar pa naj ne bi bilo nujno, zato se sprašujejo, kdo bo potem skrbel za interese stanovalcev domov za starejše?

Zaradi številnih nasprotovanj – tudi varuhinja človekovih pravic ocenjuje, da predlagano gradivo ni primerno za razpravo – bodo predstavniki ministrstva predlog zakona podrobneje predstavili izvajalcem in ga vsebinsko dodelali.



Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media