Sprejeti socialno pomoč – da ali ne?

Prejemniki socialnih pomoči so v vse večjem dvomu, ali naj sploh sprejmejo pomoč, če pa jo bodo morali dediči po njihovi smrti vrniti državi ali občini? Kaj naj storijo? Ali je tako imenovana socialna država v resnici zgolj nekakšna banka, ki namesto pomoči dodeljuje posojila, ki jih kasneje izterja od dedičev?

Negotovost še povečuje novi zakon o socialno-varstvenih prejemkih, ki naj bi začel veljati s 1. junijem letos. Z njim bodo v sistem socialnega varstva uvrščeni še drugi prejemki, ki doslej niso bili. Tako se zastavljajo številna vprašanja in za odgovore nanje smo se obrnili na mag. Boštjana J. Turka, direktorja Inštituta za civilno in gospodarsko pravo.

Zakon o dedovanju določa, da se dedovanje premoženja osebe, ki je dobivala denarno pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, omeji do višine vrednosti prejete pomoči. Kaj torej to pomeni? »Del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, postane last Republike Slovenije, če je bila pomoč financirana iz proračuna države, ali last občine, če so bila sredstva nakazana iz proračuna občine. Za pomoč pa se šteje vse, kar je zapustnik zaradi slabega premoženjskega stanja prejel na podlagi zakona ali splošnega akta občine bodisi v denarju ali v obliki oprostitve plačila,« pojasnjuje mag. Boštjan J. Turk.

Katere prejemke je treba vrniti?

Po še veljavnem zakonu o socialnem varstvu je mogoče od dedičev zahtevati vračilo denarne socialne pomoči in izredne denarne socialne pomoči. Enako bo veljalo od junija dalje. A novi zakon prinaša neprijetno novost. »Če je upravičenec do trajne denarne socialne pomoči ali upravičenec, ki je v zadnjih treh letih pred vložitvijo vloge prejel denarno socialno pomoč najmanj štiriindvajsetkrat, lastnik nepremičnine, se mu bo lahko po novem prepovedalo odtujiti in obremeniti nepremičnino, katere lastnik je, v korist države,« dodaja mag. Turk. Kot prejemnik denarne socialne pomoči ima upravičenec pravico do plačila osnovnega zdravstvenega zavarovanja iz občinskega proračuna, ki ga bo z letošnjim junijem treba vračati. Dodatnega zdravstvenega zavarovanja take osebe, ki se plačuje iz državnega proračuna, pa po mnenju ministrstva za delo, družino in socialne zadeve naj ne bi bilo treba vračati.

Varstveni dodatek se za zdaj ne vrača, po juniju pa se bo to spremenilo. »Tudi tu bo veljalo, da bo upravičencu do varstvenega dodatka, ki je lastnik nepremičnine, z odločbo prepovedano odtujiti in obremeniti njegovo nepremičnino v korist Republike Slovenije,« opozarja naš sogovornik.

Državnih pokojnin ne bo več

»Uživalcem državne pokojnine, ki so izpolnili pogoje po 59. členu ZPIZ-1 in imajo ali pridobijo to pravico do začetka uporabe novega zakona, se izplačuje državna pokojnina v znesku, kot ga določa ZPIZ-1. Po začetku uporabe tega zakona in vse do izdaje nove odločbe centra za socialno delo pa se bodo pokojnine usklajevale z rastjo življenjskih stroškov. Prav tako lahko osebe, ki bodo do 31. maja 2011 izpolnile pogoje za pridobitev pravice do državne pokojnine po 59. členu ZPIZ-1, uveljavijo to pravico, če vložijo zahtevek do 31. maja letos. Centri za socialno delo bodo v roku treh mesecev od začetka uporabe zakona po uradni dolžnosti ugotovili, ali prejemniki pravice do državne pokojnine po ZPIZ-1 izpolnjujejo pogoje za preoblikovanje njihovih pravic v pravice do socialno-varstvenih prejemkov. Center bo izdal odločbo, s katero bo razveljavil odločbo o državni pokojnini ter hkrati z odločbo priznal ustrezno pravico do socialno-varstvenih prejemkov, če bo upravičenec izpolnjeval pogoje zanjo. Državne pokojnine, kot je bila znana doslej, torej ne bo več, pač pa bo tak upravičenec lahko uveljavljal varstveni dodatek, denarno socialno pomoč ali izredno denarno socialno pomoč, ki jo bo treba vrniti.«

Drugi prejemki

Ali bodo spremembe zadevale tudi katere druge prejemke?

Boštjan J. Turk: »Pod okrilje zakona o socialno-varstvenih prejemkih se prenašata tudi nadomestilo za invalidnost in dodatek za tujo nego in pomoč. Upravičencem, ki so na dan začetka uporabe tega zakona upravičeni do nadomestila za invalidnost ali do dodatka za tujo nego in pomoč, se te pravice izplačujejo do izdaje nove odločbe o upravičenosti ali neupravičenosti do socialno varstvenih prejemkov po novem zakonu. Tako velja tudi za nadomestilo za invalidnost in dodatek za tujo nego in pomoč, da ju bodo zaradi preoblikovanja v pravico do enega od socialno-varstvenih prejemkov dediči morali vrniti. Zakon že zdaj omogoča, enako naj bi bilo v prihodnje, da se upravičencu do denarne socialne pomoči, ki je zaradi starosti, bolezni ali invalidnosti za opravljanje osnovnih življenjskih potreb nujno potrebuje pomoč druge osebe, ne prejema pa dodatka za tujo nego in pomoč po drugih predpisih, denarna socialna pomoč poveča za dodatek za pomoč in postrežbo. Tega dodatka ni treba vračati, prav tako pa ga ne bo treba vračati po novem zakonu.

Pač pa bo treba vračati sredstva za plačilo institucionalnega varstva ali bivanja v domu starejših občanov. Ob uveljavljanju oprostitev plačila institucionalnega varstva se uporabniku storitve, ki je lastnik nepremičnine, z odločbo o oprostitvi plačila prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino v korist občine, ki zanj prispeva to pomoč.

Dogovori med upniki in dediči

Del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, postane last države ali občine. Lahko pa zapustnikovo premoženje dedujejo dediči, če se ti obvežejo, da bodo povrnili vrednost dane pomoči. Dediči bodo v takem primeru in če je premoženje v obliki nepremičnine in v njej prebivajo, morali povrniti dolg državi ali občini. Država ali občina pa pridobi v zavarovanje svoje terjatve do celotnega poplačila zakonito zastavno pravico na stvareh, ki sodijo v zapuščino. Če so dediči tudi sami potrebni pomoči ali pa je te pomoči potreben njihov zakonec ali otroci, pa se država ali občina lahko odpovesta pravici do vračila pomoči. Tako je vračanje pomoči dejansko odvisno od posameznega primera in od dogovora med dediči ter občino ali državo. Mestna občina Ljubljana, denimo, zahteva vrnitev premoženja le v primeru oprostitve plačila institucionalnega varstva. Tudi v tem primeru pa vračilo zadeva premoženje zapustnika, če pa tega ni, vračila ne zahteva od dedičev. S tem, ko dediči sprejmejo dediščino, namreč z vsem svojim premoženjem odgovarjajo tudi za zapustnikove dolgove, in sicer do višine podedovanega premoženja.

Kako pa se ugotavlja vrednost prejete pomoči? »Občina ugotavlja vrednost dane pomoči s pomočjo odločbe, ki jo je pristojni center za socialno delo izdal upravičencu, in z dokazili o plačilu institucionalnega varstva ali ustrezne druge pomoči. Občina ali ministrstvo svoje terjatve uveljavljata na zapuščinski obravnavi. Pred obravnavo pa sodišče odredi popis in cenitev pokojnikovega premoženja, da bi tako ugotovilo, kaj vse predstavlja zapuščino. V primeru spora, ali je zapustnik prejemal socialno pomoč in kolikšna je, sodišče napoti stranke na pravdo. Če spora med strankami ni, sodišče odloči s sklepom. Pravnomočen sklep o dedovanju zavezuje stranke v postopku, da na njegovi podlagi opravijo morebitne vpise v zemljiško knjigo in da uveljavijo svoje pravice.

Umreti v bankrotu?

Ob vsem navedem se kaže vprašati, ali se lahko dediči izognejo plačilu takega dolga? »Eden od načinov je, da dediči sklenejo pogodbo o izročitvi in razdelitvi premoženja ali izročilno pogodbo. S to pogodbo se izročitelj zaveže, da bo izročil in razdelil premoženje svojim potomcem in njihovim potomcem. Pogoj za veljavnost te pogodbe pa je, da se z njo strinjajo vsi potomci, ki bi bili zakoniti dediči, in da je sklenjena v obliki notarskega zapisa. Z njo dosežemo, da se premoženje ne šteje kot darilo ob zapuščini in ni predmet morebitnega vračanja, saj se tudi ne upošteva pri ugotavljanju in računanju vrednosti zapuščine, pogodbene stranke pa ne odgovarjajo za izročiteljeve dolgove po njegovi smrti.

Drugi način je sklenitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju, s katero se pogodbenik, ki bo preživljal, zaveže, da bo preživljal drugega pogodbenika ali drugega preživljanca. Drugi pogodbenik pa izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali del premoženja, ki pa ga bo lahko dobil šele po izročiteljevi smrti. Pogodba mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa. Tisti, ki preživlja, po smrti tega, ki ga preživlja, ni odgovoren za njegove dolgove, lahko pa pogodba določa, da je odgovoren za dolgove določenim upnikom.

Tretji način pa je sklenitev darilne pogodbe, če je premoženje v obliki nepremičnine, v kateri dediči še naprej živijo. Z darilno pogodbo se darovalec zaveže, da bo na obdarovanca neodplačno prenesel lastninsko ali drugo pravico ali da bo na drugačen način in v breme svojega premoženja obogatil obdarjenca, ta pa izjavi, da se s tem strinja. Za tako pogodbo ni zahtevana oblika notarskega zapisa, pač pa mora biti podpis darovalca overjen na pogodbi, če je darilo nepremičnina. Zapustnik v trenutku smrti te nepremičnine ne bi več imel, vštevanje daril v zapuščino pa bi lahko zahtevali le dediči, kar pa nista ne občina ne država. Tudi v tem primeru bi se obdarjenec izognil vračanju denarja, če bi se dediščini odpovedal in bi tako obdržal tudi darilo. Vendar pa imajo upniki, če jih je darovalec z darilno pogodbo oškodoval, pravico s tožbo izpodbijati pogodbo le do višine dolga in v roku treh let od sklenitve pogodbe. Tudi darilno pogodbo v primeru smrti, kjer se premoženje ne prenese takoj na obdarjenca, pač pa mu darovalec le obljubi, da bo po njegovi smrti dobil to premoženje, lahko izpodbijajo tako dediči kot tudi upniki. Odgovor na vprašanje, katera vrsta pogodbe bi bila torej najbolj ugodna, je torej odvisen od primera do primera in od preučitve vseh okoliščin,« je zaključil mag. Boštjan J. Turk.

Naj povzamemo: dediči so dolžni vrniti denarne socialne pomoči, ki jih je za časa življenja od države ali občine prejel zapustnik, vendar le na podlagi prejete dediščine. Če niso dedovali nič, jim tudi vračati ni treba ničesar. Če pa so tudi sami ali njihovi svojci upravičeni do socialne pomoči ali bi se ob morebitni izterjavi lahko znašli v takem položaju, pa se lahko država ali občina odpovesta svoji pravici do izterjave dolga.