V Kuzmi so »100-odstotni« prostovoljci

V tem idiličnem kraju, le dober streljaj od Avstrije, kjer so se pred desetletji množično zaposlovali naši ljudje, že tretje leto raste mlado drevo, ki mu rečemo prostovoljstvo. Nastalo je iz keltskega pregovora, ki pravi, da je le čas tista razlika, ki se kaže med mladim človekom na vrhu svojih moči in med starčkom. Vez med njim in otrokom je zelo tanka, vendar ima neizmerno moč.

Osnovna šola Kuzma sodi po številu učencev med manjše, vendar premore peščico mladih z velikim srcem, ki svoj čas namenijo temu, da razveseljujejo in osrečujejo druge. Prav gotovo sta gibalni sili socialna delavka v domu starejših občanov Kuzma Melita Miholič in Suzana Farič, mentorica prostovoljnega dela na osnovni šoli.
»Prostovoljstvo se je v našem zavodu rodilo pred tremi leti. Takrat se je izoblikovala skupina osnovnošolcev, ki ob ponedeljkih prihajajo v dom starejših občanov, kjer jih stanovalci nestrpno pričakujejo. Vsako srečanje je nekoliko drugačno od prejšnjega. Tako smo letos že risali zimsko idilo, brali in pripovedovali pravljice, praznovali rojstne dneve, dan žena … Enkrat v mesecu imamo tako imenovane »predaje,« na katerih osvežimo utrinke iz prejšnjega meseca, porodijo pa se tudi nove želje in ideje za naprej. Z medgeneracijsko solidarnostjo nam je uspelo razviti nove oblike in načine sodelovanja med ljudmi. Prav zaradi tega je prostovoljstvo velika vrednota, povezana z nesebično pomočjo, strpnostjo,« je povedala Miholičeva.
Suzana Farič pa dodaja, da je v interesno dejavnost »prostovoljno delo – pomoč starejšim« vključenih 8 učencev. »Ob tedenskih obiskih v domu starejših občanov razvijamo tudi individualne oblike pomoči osamljenim in tolažbe potrebnim starostnikom. Tudi v letošnjem, letu smo pod koordinacijo Slovenske filantropije vključeni v projekt Sadeži družbe, kjer naše delo predstavljamo tudi navzven. Stikov s starejšimi pa nimajo le naši prostovoljci, ampak si prizadevamo poglabljati medgeneracijske vezi tudi pri drugih šolskih dejavnosti. Pripravili smo tehniški dan z naslovom Pomagajmo starejšim. Učenci 6. razreda so pri spomladanskem čiščenju priskočili na pomoč dvema našima občankama, ena skupina pa je ta dan preživela v domu starejših in kramljala s stanovalci. Dobro sodelujemo tudi s Hišo sadeži družbe iz Murske Sobote, ki nam je za nagrado omogočila izvedbo delavnice.«
Pa še nekaj utrinkov prostovoljcev in starejših.
Danijela: »Prostovoljka sem že 3 leta. Lani sem še imela prababico, ki pa je, žal, umrla. Dobila sem novega varovanca, Ervina Jakopiča z Bleda. Je zelo dinamičen in aktiven, saj veliko časa preživi pred računalnikom, vozi se celo s štirikolesnikom, kar je za njegova leta prava redkost. Pravi, da mu polepšam ves teden, če samo za nekaj minut pridem na obisk.«
Saša in Sandra: »V domu starejših smo imeli delavnico o medgeneracijski solidarnosti, na kateri smo se dogovorili, da bomo izdelali drevo življenja. Iz lubja smo naredili drevo, krošnjo pa tako, da smo si pobarvali roke in jih odtisnili na plakat. Na eni strani krošnje smo prilepili zrela jabolka, na drugi pa cvetove. Cvetovi so predstavljali mladost, sadeži pa starost. Dodali smo še verz: Kakršen je cvet v mladosti, tak bo sadež starosti.«
Terezija: »Vesela sem obiskov Sandre in Samante. Vedno sta razigrani in se radi pogovarjata. Vedno povesta kako zanimivo novico.«
Milika: Moja deklica Saša je zelo prijazna in dobre volje. Kramljava o različnih stvareh in vedno mi polepša dan. Kar bojim se dneva, ko ne bo več mogla priti.«
Ervin: »Ker prihajam iz drugega okolja, z Gorenjske, mi je bilo sprva malce nerodno. Ko pa je prišla Danijela, sem z njeno po močjo hitro prebrodil to nevšečnost. Pogrešal jo bom, ko jo bodo okupirale druge obveznosti.«
Tako potekajo dnevi in srečanja med naraščajniki in starostniki. Nekateri med njimi bodo kmalu končali osnovno šolo in si na pleča naložili druge skrbi. Na njihova mesta bodo stopili drugi, za kar bosta poskrbeli Melita in Suzana. O tem ne dvomimo; vez, ki se je spletla, se ne bo pretrgala.