Prostovoljcev ne bo zmanjkalo

Z zadnjim dnem leta 2011 se je izteklo tudi evropsko leto prostovoljstva. Namenjeno je bilo zlasti osveščanju o prostovoljski dejavnosti, čeprav se lahko v Sloveniji pohvalimo, da menda vsak peti državljan opravlja prostovoljsko delo.

Osmi kongresu prostovoljstva, ki je v organizaciji Slovenske filantropije, Združenja za promocijo prostovoljstva potekal 5. in 6. decembra v Mariboru, je bil hkrati sklepna prireditev evropskega leta prostovoljstva. Februarja lani smo dobili dolgo pričakovani zakon o prostovoljstvu, ki je prinesel tej dejavnosti družbeno priznanje, vendar pa v praksi še ni zaživel. Zato so udeleženci s posebnim manifestom pozvali vlado, naj vsa ministrstva in javne urade seznani z določili zakona ter jih pozove, da jih začno izpolnjevati, še zlasti pri razpisovanju in sofinanciranju projektov, ministrstvo za šolstvo pa naj prostovoljstvo vključi v vzgojno-izobraževalni sistem. Udeleženci so ugotavljali, da potrebujemo ustrezno strategijo, katere cilj mora biti motiviranje organizacij in posameznikov za prostovoljsko delo, pri čemer pa je treba hkrati upoštevati njegove posebnosti, kot so svobodna odločitev, visoke etične in moralne vrednote, spoštovanje človekovih pravic, solidarnost in strpnost.
Zavzeli so se tudi za poenostavitev postopkov financiranja projektov nevladnih organizacij in pozvali tako prostovoljske organizacije, kot tudi vlado, da posebno pozornost namenijo sodelovanju mladinskih organizacij z organizacijami starejših, denimo pri razpisih, skupnih dogodkih, izmenjavi dobrih praks, ter k temu, da zagotovijo finančne spodbude za medgeneracijsko sodelovanje. Prav to bo še zlasti v ospredju, saj je Evropska unija leto 2012 razglasila za evropsko leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti.

Prvič državne nagrade za prostovoljce
Na kongresu v Mariboru so prvič podelili državne nagrade in priznanja s področja prostovoljstva. Osrednjo nagrado je soproga predsednika republike Barbara Miklič Türk izročila zdravniku Aleksandru Dopliharju, vodji ljubljanske ambulante Pro bono za ljudi brez zdravstvenega zavarovanja, kot so brezdomci, nekateri tujci in izbrisani, ki sicer v javnih zdravstvenih ustanovah nimajo dostopa do zdravstvenih storitev.
Državna priznanja na področju prostovoljstva so prejeli še:
Jadranka Glavač, ustanoviteljica društva varnega zavetja iz Kočevja ter pobudnica projekta socialnega podjetništva na Kočevskem, v okviru katerega je delo že dobilo sedem teže zaposljivih ljudi z družbenega obrobja. Tako moralno, kot v sodnih procesih pomaga tudi žrtvam nasilja.
Jani Podrepšek, predsednik Združenja slovenskih poklicnih gasilcev iz Velesovega. V letu 2010 je bil pobudnik dobrodelne akcije, v kateri so poklicni gasilci zbrali denar za nakup šestnajstih avtomatskih defibrilatorjev in jih podarili poklicnim in prostovoljnim gasilskim društvom po vsej Sloveniji.
Gorazd Bence iz Turnišča se že trinajst let prostovoljsko ukvarja s projekti ohranjanja, raziskovanja in soustvarjanja kulturne dediščine prostora, v katerem živi. Eden odmevnejših je projekt o Varašancih (prebivalcih Turnišča).
Zvonimir Korenčan deluje kot inštruktor gorske reševalne službe, pomaga pri usposabljanju gorskih reševalcev ter s pomočjo svojega reševalnega psa sodeluje pri iskanju izgubljenih in zasutih v plazovih. Samo v zadnjih dveh letih je sodeloval na petintridesetih reševalnih akcijah.
Medgeneracijsko društvo za samopomoč Drava sodeluje v programu »Skupine starih ljudi za samopomoč«. Stotrije prostovoljci se vsak teden družijo s 460 starimi ljudmi v skupinah, ki delujejo v domačem okolju - na območju Maribora, Pesnice in Ruš - ter v Domu starejših občanov Tezno, Domu Danice Vogrinec, v Sončnem domu in v Domu starejših Idila.
Čebelarska zveza Slovenije, pobudnica projekta »Tradicionalni slovenski zajtrk«, ki so ga izvedli že petič zapored. Čebelarji iz 210 čebelarskih društev, organizacija kmetov in živilska predelovalna industrija so stopili skupaj in otrokom na 828 osnovnih šolah in v 707 vrtcih razdelili kruh, maslo, mleko, med in jabolka.
Mestna občina Maribor pa je kot tretje slovensko mesto - za Ljubljano in Novim mestom - prejela naziv »Mesto prostovoljcev«. Slovenska filantropija ta naslov podeljuje mestom, ki še posebej zavzeto spodbujajo in podpirajo prostovoljstvo med občani.

Nagrajeni prostovoljci v društvih
Vsako leto ob 5. decembru, mednarodnem dnevu prostovoljcev, državni svet podeli plakete trinajstim najzaslužnejšim prostovoljcem Zveze društvenih organizacij Slovenije. Letos so jih prejeli:
Jože Barbo, predsednik Turistične zveze Dolenjske in Bele krajine, predsednik TD Mirna Peč; Tadej Beočanin, predsednik Mladinskega sveta Slovenije in zakladnik Zveze tabornikov Slovenije; Franci Cvelbar, dolgoletni član in častni član Ribiške družine Novo mesto; Vincenc Griljc, alpinist in gorski reševalec GRS Kamnik in Gorske reševalne službe pri PZS; mag. Franc Hočevar dolgoletni predsednik Zveze prijateljev Mladine Slovenije; Franc Janež zaščitnik narave in kulturne dediščine iz obdobja Kočevarjev in zgodovine NOB; Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije, pobudnik akcij »Slovenski tradicionalni zajtrk« v vrtcih in šolah in »Ohranimo čebele«; Jurček Nowak, ki deluje na področjih civilne zaščite in reševanja, človekovih pravic, varstva okolja, pripomogel je tudi k pripravi zakona o prostovoljstvu; Milan Pečnik, predsednik Zveza združenj šoferjev in avtomehanikov Savinjska dolina; Jože Rebec, dolgoletni športni delavec, 18 let je bil podpredsednik Plavalne zveze Slovenije; Milan Valjavec, zavzet gasilec, 16 let predsednik Gasilske zveze Tržič; Tomaž Wraber, zastopnik interesov manjšin in posebnosti slepote in slabovidnosti, dejaven v Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije ter Jožef Zimšek, aktiven član Avto-moto društva Šlander Celje, med drugim je projektiral avto poligon v Ljubečni pri Celju.

Če se želite tudi vi vključite med prostovoljce, podrobnejše informacije dobite na spletni strani www.prostovoljstvo.org. Po abecednem redu so objavljene članice Slovenske mreže prostovoljskih organizacij, kamor se lahko vključite ali pa v Posredovalnici prostovoljskih del preverite, katera dela so na voljo.
Z informacijami in nasveti vam bodo z veseljem pomagali pri Slovenski filantropiji, e- pošta: slovenska@filantropija.org; vsak delovnik med 8. in 16. uro so dosegljivi po telefonu: 01 433 40 24 in 430 12 88, ali pa se oglasite pri njih na Poljanski cesti 12 v Ljubljani.


O medgeneracijskem prostovoljstvu
Aktivno staranje in medgeneracijsko prostovoljstvo stopata z roko v roki. Zavedati pa se je treba, da prostovoljstvo ni in ne more biti samoumevno, je bila ena od osnovnih ugotovitev decembrskega Klepeta v Evropi z naslovom Prostovoljstvo nas povezuje.
Koliko lahko mladi prispevajo k medgeneracijskem prostovoljstvu in kako jih motivirati za prostovoljstvo? To je po mnenju Andreja Čepina iz Socialne akademije napačno zastavljeno vprašanje. »Vprašati se moramo, kaj bo najprej družba ponudila mladim, da bo lahko potem od njih tudi kaj pričakovala. Le na tak način se med obema stranema vzpostavi pretok, kakršnega pričakujemo.« Ob tem je pomembno tudi vprašanje, kaj lahko mladi pridobijo v prostovoljstvu in česar drugje ne bodo dobili. Odgovor je: celostno osebnostno rast, izoblikovanje vrednostnega sistema, druženje z ljudmi, ki so modri in polni bogatih življenjskih izkušenj. Starejši na drugi strani dobivajo od mladih energijo, s pomočjo mladih prostovoljcev ostajajo »prisotni« v družbi, spoznavajo nove stvari in še marsikaj. Mladi prostovoljci pa se na ta način tudi več družijo med seboj, se spoznavajo, ugotavljajo, kaj sploh zmorejo, si krepijo pozitivno samopodobo.
Po mnenju Nevenke Bogataj z Andragoškega centra je pri prostovoljstvu velika pozornost na mladih, ker je srednja generacija zelo obremenjena z lastnimi službami in skrbmi. Na drugi strani pa je množica mladih ljudi, ki jim ob študiju ostaja dovolj prostega časa, ki ga lahko zapolnijo s prostovoljstvom. Za marsikoga, zlasti za mlade brezposelne, je to tudi nabiranje novih znanstev, idej, delovnih navad …
Ne smemo pa pozabiti, da je starejša generacija zelo pestra skupina ljudi, ki jim je skupna le starost, njihove potrebe in interesi pa so zelo različni. Skupno pa jim je tudi to, da se pogosto znajdejo zunaj socialnega okolja, ki bi mu pripadali, da jih je veliko samih in osamljenih, brez čustvene in socialne bližine.
Veliko starejših ljudi pa je še zelo vedoželjnih, kar dokazuje tudi množično zanimanje za učenje dela z računalnikom, na drugi strani pa je tudi skupina tistih, ki nimajo poguma, da bi naredili korak naprej, in v vsem vidijo ovire, zato se ne odzivajo na zunanje pozive, se zapirajo vase … Tudi tem je treba pomagati.
Dr. Jože Ramovš z Inštituta Antona Trstenjaka pa je dejal, da je v naši družbi še zelo veliko ustvarjalnih možnostih, ki ostaja neizkoriščene. Premalo je znanja o tem, kako starejše ljudi izkoristiti in jih motivirati, da bodo svoje znanje posredovali drugim tudi potem, ko so sklenili aktivno delovno dobo. Pri tem je opozoril, da je glavna zapoved zdajšnjega časa neodvisnost, kar velja za vse generacije, ki pa je pogosto narobe razumljena: v resnici gre za samostojnost, odvisni smo vedno …