Socialni stiki so ključ do ohranjanja umskih sposobnosti

Umsko staranje je mogoče upočasniti z zdravo prehrano ter s telesno, socialno in umsko aktivnostjo, pravi Vojko Kavčič, kognitivni nevroznanstvenik in eden najvidnejših svetovnih raziskovalcev nevropsiholoških dejavnikov in vidikov staranja. Z njim smo se pogovarjali tudi o tem, kako si zagotoviti kakovostno starost.

Na kakšen način lahko starejši ljudje ohranijo svoje umske sposobnosti?
Tako, da ohranijo zdrave možgane. Z drugimi besedami povedano, umsko staranje odseva staranje možganov. Za zdrave možgane pa je še posebej pomembno zdravo ožilje in zdravo srce.

Ali naj starejši opravljajo kake posebne kognitivne naloge, s katerimi lahko upočasnjujejo prve znake umskega pešanja?
Seveda. Pozitiven učinek umske vadbe je bil že večkrat potrjen z raziskavami. Seveda pa se mora vsak, ki bo to počel bodisi v instituciji ali prek interneta, prepričati o usposobljenosti strokovnjakov in dobiti na voljo dovolj informacij o tem.

Kaj naj vsebuje umska "telovadba"?
Poznamo jih veliko različnih vrst. Najboljša pa je tista, ki vključuje čim več možganskih funkcij, in to od začetnih zaznavnih do spoznavnih. Torej delovni spomin, pozornost, sklepanje, iskanje povezav med različnimi informacijami pa vse do motoričnih funkcij. Kot primer bi lahko navedli ples, seveda ne rokenrol, temveč ples, ki je bliže motoričnim sposobnostim starejših, denimo valček. Pri plesu so potrebne opisane sposobnosti. Zaznavne – poslušanje glasbe in sledenje ritmu glasbe. Spoznavne – koordinacija poslušanja glasbe s plesnimi koraki, nadzorovanje teh korakov, priklic osebnih, epizodičnih spominov, povezanih s to glasbo. Motorične – izvajanje primernih plesnih korakov. Poleg tega nam določene melodije osvežijo prijetne spomine in nam tako ustvarijo pozitivna čustvena stanja.

Kaj se v starosti zgodi z možgani?
Umsko staranje je odsev možganskega staranja. Staranje se kaže zlasti v atrofiji možganov, kar pomeni, da gre za zmanjšanje volumna možganovine in za povečanje volumna tekočine, možganskega likvorja. Sicer pa je, žal, še vedno malo znanega o tako strukturnih kot tudi funkcionalnih možganskih spremembah, povezanih z njihovim staranjem.

Kako s staranjem pešajo človekove umske sposobnosti?
V kognitivni nevroznanosti ločimo vrsto različnih umskih sposobnosti - od enostavnih zaznavnih, kot je zaznavanje oblike ali gibanja, pa do višjih psihičnih procesov, kot je logično sklepanje. Raziskave so pokazale, da različne umske sposobnosti s staranjem pešajo z različno hitrostjo in stopnjo. Najhitreje pešajo sposobnost logičnega sklepanja in prostorske sposobnosti, nekoliko počasneje pa besedne sposobnosti. So pa tudi sposobnosti, ki s staranjem ne pešajo, ampak se izboljšujejo ali vsaj ne kažejo znakov pešanja. Kot primer bi lahko navedli epizodični spomin, to je spomin o lastnih dogodkih skozi celotno življenjsko obdobje. Večina teh sposobnosti začne padati nekje po 40. letu in ta trend je linearen, kar pomeni, da gre za konstantno in premočrtno upadanje od srednjih let pa do pozne starosti.

Ali izguba socialnih stikov (osama) vpliva na pešanje umskih sposobnosti?
Vsekakor! Ena od vitalnih aktivnosti za ohranitev umskih sposobnosti v starosti je socialna angažiranost. Z drugimi besedami povedano, osama ne vodi le do manjše umske aktivnosti, ampak po navadi tudi vpliva na čustveno stanje človeka. Pozitivno čustveno stanje je seveda zelo pomembno za uspešno staranje in za ohranitev umskih sposobnosti.

Ali je razlika med umskim staranjem, denimo nekoga, ki živi v domu za starejše občane, in tistega, ki živi v domačem, družinskem okolju?
Na to vprašanje težko odgovorim, kajti ne poznam raziskovalne literature in rezultatov s tega področja. Kdor živi doma sam in je omejen pri gibanju, bo verjetno prikrajšan tudi za socialne stike v primerjavi s tistim, ki živi v domu za ostarele. Kdor pa živi v domačem okolju in v sožitju z otroki in vnuki, bo imel boljšo oskrbo kot v domu za ostarele. Skratka, imeti dober občutek o lastnem življenju bodisi doma ali v ustanovi, pozivno vpliva na ohranitev umskih sposobnosti v staranju.

Je v starosti izguba spomina neizbežna? Jo je mogoče kako upočasniti, preprečiti?
Govorimo o različnih vrstah spomina in pri vseh se zmogljivost, razen pri epizodičnem spominu, s staranjem zmanjšuje. Raziskovalni izsledki kažejo, da lahko z vadbo ohranimo umsko zmogljivost na enaki ravni kar dolgo časa in da lahko preprečimo spominski upad. Trenutno poteka veliko raziskav, ki bodo poskušala razvozlati biokemične podlage spomina. Ko bomo imeli to znanje, lahko pričakujemo, da bomo prej ali slej imeli na voljo tudi tablete, ki bodo lahko vplivale na upočasnitev spominskega upadanja, povezanega s staranjem.

Je preveč drzna trditev,  da bo človeštvo v prihodnje preplavila pandemija alzheimerjeve bolezni?
Ne, ni, predvsem ne za zahodne družbe, ki se dokaj hitro starajo, pa tudi v preostalih delih sveta smo priče naraščanju deleža starejših. Poudarek na deležu starejših v družbah je pomemben dejavnik, ker je staranje največji rizični faktor za nastanek alzheimerjeve bolezni. Največ primerov te bolezni je trenutno v razvitem svetu. Epidemiološki podatki kažejo, da je približno 40 do 50 odstotkov vseh demenc alzheimerjevega tipa, sledijo vaskularne demence in druge demence.

Kaj naj vsak naredi, da bo omilil tegobe staranja?
Idealno bi bilo, če bi se vsak posameznik pripravljal na starost že zgodaj v odraslem obdobju. Ne zgolj ekonomsko, tako da prispeva za dohodke v starosti, ampak tudi s stališča seznanjanja o neizbežnih telesnih in duševnih spremembah, povezanih s staranjem. Pripravljen odrasel človek se bo laže spoprijel s tegobami staranja.

Kakšen pa je recept za kakovostno, uspešno staranje?
Uspešno staranje poleg umskega vključuje tudi druge oblike staranja, od biološkega (staranje različnih telesnih organov) do funkcionalnega staranja (s staranjem povezano pešanje različnih telesnih funkcij). Po mojem mnenju je umsko staranje najpomembnejše, saj je za doživljanje uspešnega staranja treba ohraniti predvsem umsko funkcioniranje. Z drugimi besedami, ohranitev zdravega razuma, kognicije je ena najbolj pomembnih komponent zdravja in dobrobiti skozi vse življenje. Za uspešno staranje veljajo enaki napotki kot za umsko staranje: zdrava prehrana ter obenem telesna, socialna in umska aktivnost.

Dejstvo je, da se bo tudi v Sloveniji število starih ljudi do leta 2025 skoraj podvojilo. Očitno so upravičena opozorila, da se moramo že zdaj vsestransko pripravljati na ta čas. Kaj je najbolj nujno storiti?
Sem kognitivni nevroznanstvenik, ki se ukvarja z raziskovanjem odnosov med možgani in vedenjem, torej imam na problematiko staranja dokaj specifičen pogled. Po mojem mnenju bi moral v naši državi čim prej steči nacionalni dialog o staranju Slovencev in s tem vse Slovenije. Na začetku bi moral ta dialog teči zunaj politične sfere, kajti kakor hitro bo to problematiko začela obravnavati politiki, bo dialog postal tarča politične propagande, namenjene pridobivanju glasov za politične stranke. Z drugimi besedami, resen in objektiven dialog o tej problematiki bo v politični sferi postal pristranski in prej ali slej bo postal tarča različnih obtožb in prerekanj.
Menim, da bi ta dialog moral začeti predsednik države z javnimi nastopi o tej problematiki. Morda bi bilo tudi koristno, če bi predsednik imenoval svetovalno komisijo strokovnjakov z vseh področij - od socialnega, ekonomskega, pravnega, medicinskega do kognitivno nevroznanstvenega področja. Tako bi lahko prišli do nacionalnega programa, ki bi ga nato uresničili v parlamentu z ustrezno zakonodajo.
Seveda bi morala biti v tem socialnem dialogu zelo dejavna društva upokojencev, kajti šlo bo za pripravo programov v dobrobit starejše populacije. Aktivna angažiranost upokojencev v takem dialogu bi imela pozitiven učinek ne le za določitev kriterijev za definicijo dobrobiti starejših, ampak bi dajala aktivnim upokojencem občutek pomembnosti v njihovih okoljih in občutek osebne rasti.

Dr. Vojko Kavčič je doma iz Komna na Krasu. Po diplomi iz psihologije na ljubljanski filozofski fakulteti je leta 1997 doktoriral iz eksperimentalne psihologije na Univerzi North Texas v ZDA. Zaposlen je na Inštitutu za gerontologijo Univerze Wayne v Detroitu, kjer poleg zgodnje diagnostike alzheimerjeve bolezni raziskuje tudi zaznavno in spoznavno staranje.