V ospredju aktivno staranje in solidarnost med generacijami

S februarjem so se po državah EU tudi uradno začele aktivnosti evropskega leta aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami. Pozornost bo veljala zlasti krepitvi zavesti o aktivnem staranju, sodelovanju starejših v družbi in njihovemu samostojnemu življenju. Predvsem pa naj bi v tem letu predstavniki političnega življenja, stroke, socialnih partnerjev, lokalnega okolja, nevladnih organizacij in civilne družbe sprejeli določene zaveze in se tako učinkovito odzvali na demografske spremembe.

Pozornost bo letos še posebej veljala:
- Spodbujanju zaposlovanja in ohranjanja delovne aktivnosti za upokojence in tiste, ki še niso dopolnili upokojitvene starosti (spremembe zakonodaje, kot odziv na staranje).
- Spodbujanju aktivnega staranja na lokalni ravni (sosedska pomoč, prostovoljstvo, aktivno državljanstvo, ljubiteljska kulturna dejavnost, itd.).
- Skrbi za dolgotrajno bolne in invalidne posameznike (vključevanje t.i. »belih delovnih mest« za opravljanje osebnih storitev ter prostovoljcev vseh generacij ...).
- Spodbujanju mobilnosti starejših (izboljšanje preskrbe slabše mobilnih starejših, ogroženost starejših udeležencev v prometu, osveščanje starejših voznikov ...).
- Spodbujanju zdravega staranja (uveljavljanje novih programov ter  promocija zdravega staranja).
- Spodbujanju neodvisnega življenja doma (alternativne oblike bivanja, spodbujanje uporabe sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije ...).
- Sodelovanju, soodvisnosti in solidarnosti med generacijami (med drugim tudi sobivanju v medgeneracijskih družinah).
- Spodbujanju strpnosti (osveščanje pred nestrpnostjo in zlorabami, pa tudi nasiljem do starejših).
- Vzgoji, izobraževanju in kulturi (pomen vseživljenjskega učenja).
- Informacijski družbi (aktivni medgeneracijsko učenje in e-usposabljanje za  zmanjševanje digitalne ločnice med generacijami).
- Prostovoljstvu kot sestavini aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami.

Starost in zaposlovanje
Raziskava Evrobarometer in dejavno staranje je pokazala, da 71 odstotkov Evropejcev ve, da se prebivalstvo stara, le 42 odstotkov pa to dejstvo skrbi. Slovaki se vidijo stare že pri 57,7 letih, Nizozemci pa pri 70,4 letih. V poprečju naj bi postali stari pri 67,4-tih letih (verjetno zato, ker naj bi se takrat upokojili), mladost pa naj bi se ustavila pri 41,8 letih.
V poprečju starejši nehajo delati pri 61,5 letih. Dve tretjini Evropejcev meni, da bi jim moralo biti omogočeno delati onkraj upokojitvene starosti. V Sloveniji, Grčiji in Romuniji pa le en od desetih vprašanih razmišlja, da bi to bilo dobro. Polovica starejših delavcev na Danskem je prepričanih, da bi bilo dobro nadaljevati z delom. V Španiji, Italiji in Sloveniji pa le 16 odstotkov starejših delavcev želi nadaljevati z delom po doseženi upokojitveni starosti.

Dobri zgledi vlečejo
Po podatkih evropskega statističnega urada je bilo v letu 2010 29,3 odstotka slovenskega prebivalstva starega 50 let in več, kar je osem odstotkov več kot leta 1990. Kot pa je pokazala letošnja raziskava evropskega javnega mnenja Eurobarometer, 58 odstotkov ljudi v Sloveniji doživlja državo kot “letom prijazno”. Za čim boljšo sodelovanje in sožitje med generacijami se bodo v naslednjih mesecih zvrstile številne dejavnosti, in to še zlasti v lokalnem okolju, Festival za tretje življenjsko obdobje konec septembra pa bo v celoti namenjen predstavitvi dosežkov, primerom dobrih praks in inovativnim rešitvam.
Častni pokrovitelj evropskega leta pri nas, ki se je sredi februarja uradno začelo s slovesnostjo v državnem svetu, je dr. Danilo Türk, predsednik Republike Slovenije. Za čim bolj pristno sodelovanje med generacijami pa bodo dajali zgled in spodbudo ambasadorji evropskega leta 2012, to pa so nekdanji košarkar, ki skrbi za promocijo košarke med mladimi Ivo Daneu; izumitelj z več kot 400 patenti z Bleda Peter Florjančič; predsednica ZDUS, sicer pa upokojena raziskovalka, ginekologinja epidemiologinja in prostovoljka dr. Mateja Kožuh Novak; pesnica, novinarka in pedagoginja Neža Maurer; državna tožilka in predsednica Belega obroča Slovenije Vlasta Nussdorfer; televizijski voditelj in scenarist Mito Trefalt ter raper, novinar in popotnik Rok Terkaj. Zanje je na otvoritveni slovesnosti predsednik DS Blaž Kavčič dejal, da so »so lep dokaz, da je za človeško ustvarjalnost, inovativnost, svobodo duha, družbeno angažiranost … pojem starost zgolj numerični seštevek let, ki zaradi vseživljenjskega učenja in osebnostne rasti danes za posameznika ne predstavlja pomembne omejitve. Staranje plemeniti um, saj znanju in izkušnjam dodaja komponento modrosti.«
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je na svoji spletni strani www.mddsz.gov.si odprlo posebno podstran, na kateri bo spremljalo vse dejavnosti in primere dobrih praks medgeneracijskega sodelovanja. Še zlasti veliko medgeneracijskega sodelovanja je med vrtci, osnovnimi šolami in domovi starejših občanov ter društvi upokojencev. Manj je slišati o projektih, v katerih sodelujejo tudi srednješolci ali študenti, a zagotovo je tudi to vrstno sodelovanje marsikje živo in pristno.

V Vzajemnosti z veseljem predstavljamo take primere, zato vas vabimo, da nam sporočite, kako se družite v vašem kraju, kaj počnete in kako sodelujejo različne generacije, kdo se od koga uči in kako se zabavate skupaj ...