Ali naj verjamemo trditvam na prehrambnih izdelkih?

Ko ste kupovali živila, ste se kdaj vprašali, koliko resnice je v trditvah, zapisanih na embalaži? Ali žvečilni gumi res zmanjšuje tveganje za karies, čeprav nas v televizijskem oglasu o tem prepričujejo »specialisti dentalne medicine«? Ali so »kinderšnite« res »polne mleka in kalcija« in zato zdrave za otroke? In ne nazadnje, ali imajo probiotični izdelki v obliki jogurtov zares take učinke, kot piše na pokrovčkih?

Omenili smo samo tri od več tisoč zdravstvenih in prehranskih trditev, ki jih proizvajalci živil pripisujejo svojim izdelkom in z njimi prepričujejo potrošnike, da imajo prav njihova živila določeno dodano vrednost, zaradi katere jih je vredno kupiti. Živila, opremljena s takšno trditvijo, ljudje namreč dojemamo kot bolj zdrava. Ugotovitev ni presenetljiva. Vendar pa doslej nismo imeli nobenih zagotovil, da bi bile te trditve tudi resnične.

Odslej več reda
Z letošnjim letom naj bi na tem področju naredili več reda. Evropska agencija za varnost hrane je namreč naposled le izoblikovala seznam dovoljenih zdravstvenih trditev, torej tistih, ki jih je mogoče uporabiti na določenih živilih. Večina trditev, ki smo jih poznali doslej, se na omenjeni seznam (še) ni uvrstila: od 4500 jih je namreč komisija pregledala 2758, odobrila pa le 222. Med trditvami, ki jih še ni utegnila pregledati, so prav trditve, zapisane na probiotičnih izdelkih (da zvišujejo odpornost organizma) in na izdelkih iz zelišč. Tako je, denimo, veliko zdravstvenih trditev na izdelkih povezanih s probiotiki, čeprav še nobena probiotična kultura doslej ni dobila ugodne ocene. To seveda še ne pomeni, da bi bile vse trditve v resnici zavajajoče ali neresnične, res pa v večini takih primerov agenciji za zdaj še niso bili predstavljeni dokazi, ki bi jo prepričali o učinkovitosti probiotikov. Stroka na tem področju namreč še ni enotna. A po besedah doc. dr. Igorja Pravsta z Inštituta za nutricionistiko, ki se pri nas največ ukvarja s področjem zdravstvenih in prehranskih trditev, je bil s seznamom vendarle storjen velik korak naprej, saj bo poslej mogoč inšpekcijski nadzor. S tem bomo potrošniki bolje zavarovani pred morebitnimi zavajajočimi trditvami, zapisanimi na embalaži živil. »Ko bo seznam odobrenih trditev uveljavljen, to naj bi se zgodilo decembra letos, bo precej manj zmede pri uporabi zdravstvenih trditev na živilih,« meni Igor Pravst.

Zelena luč za reduchol
Postopek pregledovanja in potrjevanja ali zavračanja trditev, ki smo jih že srečevali na trgu, je bil zamuden in je trajal več let. Seveda pa so v tem času nastale tudi nekatere nove zdravstvene trditve, vendar v bistveno manjšem številu. Vlog za nove trditve, ki na primer govorijo o tem, da živilo zmanjšuje tveganje za razvoj določene bolezni, ni več kot sto. Od tega jih je agencija odobrila le dvanajst, med njimi je bila tudi zdravstvena trditev slovenskega podjetja Valens iz Celja, da ječmenovi beta-glukani znižujejo holesterol v krvi, ki je dejavnik tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni. Gre za ječmenovo moko, ki se imenuje reduchol in jo bodo proizvajalci živil lahko uporabljali za pripravo kruha in drugih živil, ki bodo zmanjševala holesterol v krvi. Po besedah dr. Igorja Pravsta zaužitje treh gramov vodotopne vlaknine beta-glukan na dan, ki jo vsebuje obogatena ječmenova moka, lahko tudi do 17 odstotkov zniža raven holesterola. Ugodna znanstvena ocena, ki jo je na podlagi vloge slovenskih strokovnjakov, pri čemer je sodeloval Inštitut za nutricionistiko, dala Evropska agencija za varno hrano, pomeni velik uspeh slovenske znanosti in živilske industrije.
Je pa še ena past, v katero se lahko ujamemo kot potrošniki. To, da proizvajalec uporabi na določenem živilu trditev, ki je bila odobrena, še ne pomeni, da je to živilo zares zdravo in da ugodno učinkuje na zdravje. Dr. Igor Pravst pravi: »Zdravstvene trditve je mogoče uporabljati na živilih, ki imajo ugodno prehransko sestavo, da, denimo, vsebujejo manj sladkorja ali manj maščob. Konkretno to pomeni, da je določeno zdravstveno trditev mogoče uporabiti na polmastnem jogurtu, ne pa tudi na polnomastnem.«
Evropska agencija bi takšne kriterije za uporabo zdravstvenih trditev na živilih morala sprejeti že pred dvema letoma, vendar ji to ni uspelo zaradi pritiskov nekaterih držav in industrije. Sčasoma pa bomo tudi to področje natančneje uredili, vendar nas do tega verjetno loči še nekaj let. Zato previdnost in malce zadržanosti pri izbiri živil ne bo odveč.