Robot lahko pomaga, ne more pa nadomestiti človeške bližine
AKTUALNO
Socialni roboti v obliki muck
Vse več starejših, daljša življenjska doba in pomanjkanje kadra v domovih zanje čedalje bolj pritiskajo na zmogljivosti sistema oskrbe, ki je bil zasnovan za drugačne demografske razmere. V takih okoliščinah se vse pogosteje zastavlja vprašanje, ali lahko sodobna tehnologija pomaga tam, kjer primanjkuje ljudi.
V domovih za starejše že uporabljajo različne oblike robotike. Nekateri roboti pomagajo pri opomnikih za zdravila, drugi spremljajo gibanje ali osnovne zdravstvene kazalnike, tretji (v obliki živali ali otroških lutk) pa delujejo kot socialni spremljevalci. Obstajajo tudi robotizirani sistemi, ki osebju pomagajo pri fizično zahtevnih opravilih ali organizaciji dela. Socialni roboti so zasnovani za pogovor, druženje ali spodbujanje k aktivnosti, saj se starejši pogosto soočajo z osamljenostjo. A strokovnjaki opozarjajo, da tehnologija sama po sebi ne more rešiti socialne izolacije. Lahko jo omili ali zmanjša, ne more pa je povsem odpraviti.
V državah Azije, Severne Amerike in ponekod po Evropi robote že uporabljajo kot spremljevalce starejših, da zmanjšujejo občutek osamljenosti, jih spodbujajo k aktivnosti in zagotavljajo osnovno podporo pri vsakdanjih opravilih. Na Japonskem robote redno uporabljajo kot pomoč pri negi, vadbi, spremljanju zdravja in podpori pri družabnosti, pomagajo pa tudi zaposlenim pri fizično zahtevnih delih. Tudi Južna Koreja in nekatere druge tehnološko razvite države intenzivno vlagajo v podobne rešitve.
V Evropi je odnos do robotov v oskrbi starejših večinoma še zadržan. Države tehnologijo preizkušajo s pilotnimi projekti, raziskavami in uporabo v nekaterih domovih za starejše. Pomembna vprašanja so etika, zasebnost, varnost, sprejemanje med uporabniki in dejanski učinek na kakovost življenja. Poudarek ni le na tem, ali robot deluje, ampak ali ga starejši sprejmejo, mu zaupajo in ali se ob njegovi uporabi počutijo bolje. Evropa zato robotiko obravnava predvsem kot orodje, ki mora biti v službi človeka. Na Irskem in v Barceloni so zelo priljubljeni humanoidni roboti za pogovor in aktivnosti oziroma roboti za druženje in opomnike, intenzivno pa napreduje razvoj robotov za dvigovanje oskrbovancev in bolnikov, pomoč pri hoji in fizioterapijo. Skupni imenovalec vseh teh razvojnih dejavnosti je enak: kako z uporabo tehnologije ohraniti dostojanstvo starejših in hkrati razbremeniti oskrbovalni sistem.
Tehnologija ni čudežna rešitev
V Sloveniji potekajo raziskovalni projekti, strokovne razprave in preizkusi rešitev, ki bi lahko pomagali pri oskrbi starejših in izboljšali njihov vsakdanjik. Dr. Mitja Luštrek, vodja Odseka za inteligentne sisteme na Institutu Jožef Stefan (IJS), je prepričan, da sodobna tehnologija zmore olajšati oskrbo starejših. Trenutno je pri nas najbolj razširjena uporaba in spremljanje ljudi s senzorji in kamerami. Ti sistemi zaznajo nevarne situacije, kot so padci, poskusi vstajanja iz postelje ali nenadne spremembe v vedenju, umetna inteligenca pa podatke analizira in pravočasno opozori osebje na odklone od običajnega.
Tudi dr. Damjan Fujs iz Laboratorija za informatiko na Fakulteti za računalništvo in informatiko (FRI) Univerze v Ljubljani meni, da je umetna inteligenca učinkovita nadgradnja oskrbe starejših. S hipno analizo podatkov, zbranih z različnimi senzorji, prepozna neobičajno dogajanje v obnašanju osebe in napoveduje tveganja. Zmanjšana gibljivost, slabši spanec ali spremembe v vedenju lahko nakazujejo na zdravstvene težave. To omogoča preventivno ukrepanje, še preden pride do resnega zdravstvenega zapleta. »Tehnologija oziroma robotika omogoča, da starejši živijo varneje, hkrati pa močno zmanjša potrebo po stalni fizični navzočnosti negovalnega osebja. Po drugi strani med nekaterimi starejšimi prevladuje strah pred tehnologijo – ta jim daje občutek osebnega neuspeha ali izgube človeškega stika,« še doda dr. Fujs.
Raziskave kažejo, da je uporaba digitalne tehnologije koristna, vendar ni čudežna rešitev. Tehnologija je učinkovita le v kombinaciji z drugimi oblikami podpore in delujočo socialno mrežo, poudarja dr. Simona Hvalič Touzery, raziskovalka v Centru za družboslovno informatiko na ljubljanski Fakulteti za družbene vede (FDV). Med omejitvami digitalne tehnologije v ospredje postavlja zanesljivost naprav, dostopnost storitev, pokritost z omrežjem ter vprašanja zasebnosti in ustrezne uporabe pri različnih skupinah starejših. Tehnologija je v veliko pomoč tudi svojcem, saj jim daje občutek varnosti in zagotavlja hitro obveščanje v primeru sprememb. Nekatere oblike robotike starejšim dajejo občutek večje varnosti in stalne navzočnosti. To je še zlasti pomembno za ljudi, ki živijo sami ali se soočajo s kognitivnimi težavami. Tehnologija lahko tako deloma izboljša samostojnost in kakovost življenja.
Kljub vsem prednostim roboti ne morejo nadomestiti osnovnega človeškega odnosa ali pristnega stika. Oskrba ni le niz nalog, temveč tudi odnos, poslušanje, razumevanje in empatija. To so lastnosti, ki jih stroj ne zmore posnemati v celoti. V oskrbo starejših postopoma prihajajo tudi socialni roboti, inteligentni roboti s človeškimi ali živalskimi značilnostmi. V nekaterih državah, zlasti v Aziji in delu Evrope, jih že uporabljajo za druženje, podporo pri komunikaciji ali izboljšanje počutja starejših. V raziskavi med študenti in medicinskimi sestrami smo ugotovili, pripoveduje raziskovalka, da je odnos do robotov v naši družbi še precej zadržan. Medicinske sestre nanje gledajo precej bolj pozitivno; ena od njih je povedala, da so po uvedbi robotskih muck v enem od domov ugotovili, da se je potreba po jemanju zdravil zmanjšala za tretjino.
Tehnologija oziroma umetna inteligenca je zelo koristna tudi pri administrativnih opravilih. Pomaga pri vodenju evidenc, pripravi zdravstvene dokumentacije, optimalnem razporejanju dela in drugih administrativnih opravilih, ki oskrbovalcem navadno vzamejo veliko časa. Z uporabo digitalne tehnologije pridobijo več časa za oskrbo in druženje z ljudmi, saj ga manj porabijo za urejanje dokumentacije. Prihodnost robotov v domovih za starejše bo verjetno hibridna. Roboti bodo opravljali določene naloge, ljudje pa skrbeli za tisto, kar je najpomembnejše: stik, toplino, presojo in čustveno podporo. Najboljši model ni tisti, v katerem roboti zamenjajo človeka, temveč tisti, v katerem človeku omogočijo več časa za tisto, kar zna najbolje.
V slovenskih domovih za starejše robotov (še) ni
V Sloveniji je nekaj več kot sto domov za starejše, v katerih biva blizu dvajset tisoč stanovalcev. V domovih nenehno opozarjajo, da imajo premalo osebja. Poklicali smo jih nekaj in jih vprašali, ali uporabljajo robote. Odgovor je bil enoten: ne. Verjetno nam bo prihodnost prinesla marsikaj, kar se nam zdaj zdi še daljna prihodnost. Želimo pa, da na tej poti ne izgubimo človečnosti, da se ne osredotočamo samo na dobro izvedene storitve, temveč krepimo tudi dobre medčloveške odnose, so povedali v Domu starejših Tisje v Šmartnem pri Litiji. V DSO Ljubljana Vič-Rudnik so pojasnili, da robotov pri delu s stanovalci ne uporabljajo, so pa nabavili orodje za samodejno razporejanje zaposlenih z umetno inteligenco. S tem so optimizirali proces razporejanja zaposlenih v zdravstveni negi, kuhinji in čiščenju. Orodje omogoča hitrejšo in natančnejšo pripravo razporeda ter večjo prilagodljivost, kar vpliva na zadovoljstvo zaposlenih, bolj kakovostno in varno obravnavo stanovalcev ter hkrati na zmanjšanje upravnih stroškov.
Ključni pomislek pri uporabi robotov je izguba ali vsaj zmanjšanje socialnih stikov, ki so pri oskrbi temelj odnosa med izvajalcem in oskrbovancem. Med njima se vzpostavi vzajemno sodelovanje, stik, drug na drugega vplivata in med seboj komunicirata. Trenutni odnos ob oskrbi ne pomeni le prostora in časa, namenjenega neposredni oskrbi stanovalca, temveč zagotavlja prepotreben čas in prostor, v katerem je starejšemu omogočeno komuniciranje (pogovarjanje), ki se nanaša ne le na njegovo splošno stanje, temveč tudi na ohranjanje splošne družbene vključenosti. »Mene kot predstavnika generacije, ki še ni izgubila biološko danih čutil – od vonja, okušanja, tipanja, poslušanja do gledanja – tudi najbolj sodobna umetna inteligenca ne prepriča, da je lahko brezizraznost robota nadomestilo za človeško roko,« je povedal Marko Slavič, direktor Doma starejših Danice Vogrinec v Mariboru. Dodal je, da z velikim strahom in negotovostjo pričakuje neizbežno obdobje robotizacije, saj je še vedno trdno prepričan, da gre za odmik od ključnih potreb po človečnosti naše družbe. Robotizacija bi morala zagotoviti zmanjšanje velikih fizičnih obremenitev negovalcev in zagotavljati pomoč pri delu, nikakor pa si ne zna predstavljati, da bi zamenjala ljudi v človeškem odnosu, zlasti v odnosu s starejšimi, odvisnimi in nemočnimi.
Dejstvo, da božanje živali sprošča in pomirja, je spodbudilo Aleša Musarja, moža predsednice RS, da je nekaterim domovom za starejše podaril robotske terapevtske mačke. Te delujejo na baterije, posnemajo vedenje in zvoke prave mačke ter pri osebah z demenco spodbujajo čustven odziv in vzbujajo občutek topline.