Zveza potrošnikov svetuje september 2013

Nekateri kar po svoje razlagajo pravice!
Čeprav večina potrošnikov pozna svoje pravice veliko bolje kot pred leti, se vendarle dogaja, in to dokaj pogosto, da si nekatera podjetja ali trgovci nekoliko po svoje razlagajo pravice in tudi dolžnosti. Včasih pa se tudi potrošniki ne pozanimamo natančno, kaj nam pripada in lahko kar hitro pride do nesporazuma.
Predstavljamo vam dve pogosti »zmoti« trgovcev in eno potrošniško.
"Naročeno pohištvo moramo dostaviti samo do vhoda v blok."
V trgovini s pohištvom ste naročili otroško sobo. S prodajalcem ste se tudi dogovorili, da vam bodo pohištvo pripeljali domov. Na dogovorjeni dan so pakete s pohištvom res pripeljali in vas po domofonu obvestili, da pridite ponje k vhodu v blok. Stanujete v petem nadstropju in ni vam preostalo drugega, kot da pozvonite pri sosedih in jih prosite, naj vam pohištvo pomagajo znositi v stanovanje. Sila nerodna zadeva, a menili ste, da je trgovina pač izpolnila svojo dolžnost in da ste sami krivi, ker se niste bolje organizirali in si zagotovili pomoč pri prenosu naročenega pohištva v stanovanje.
Ima prodajalec prav?
NE. Trgovec bi vam moral pakete s pohištvom dostaviti v stanovanje, saj zakon o varstvu potrošnikov določa, da mora podjetje, če se s potrošnikom dogovori za dostavo na dom, izdelke v dogovorjenem času dostaviti v vaše stanovanje in vam ob tem izročiti tudi vso dokumentacijo. Če prodajalec tega ne stori, ga tržni inšpektorat lahko oglobi.
"Popravilo izdelka lahko podaljšamo, dokler ne dobimo potrebnih rezervnih delov."
Pokvaril se je računalnik, ki je še v garanciji. Odnesli ste ga v popravilo na pooblaščeni servis, kjer pa niso imeli na zalogi potrebnih rezervnih delov in so jih morali naročiti pri proizvajalcu.
Računalnik je na servisu več tednov, vendar ni videti, da bo kmalu popravljen, saj na servisu vedno znova pravijo, da še čakajo rezervne dele. Zmanjkalo vam je potrpljenja, zato ste od servisa zahtevali nov računalnik, a so vaš zahtevek zavrnili. Pojasnili so, da tega niso dolžni storiti, ker lahko servis podaljša rok za garancijsko popravilo izdelka, dokler ne dobi potrebnih rezervnih delov.
Imajo na servisu prav?
NE. Če servis ne odpravi napake na izdelku v 45 dneh od dneva, ko ga je dobil v popravilo, ga mora potrošniku zamenjati z enakim novim in brezhibnim izdelkom. Zakon ne predvideva razlogov, zaradi katerih bi se lahko rok za popravilo podaljšal. Za kršitev te pravice je zagrožena globa v višini 1.200 evrov, ki jo lahko servisu naloži tržni inšpektorat.
Zakon tudi določa, da lahko pooblaščeni servis za čas popravila brezplačno zagotovi potrošniku podoben izdelek. Če tega ne stori, lahko potrošnik zahteva od servisa povračilo škode, ki jo je utrpel, ker izdelka ni mogel uporabljati.
"Z izdelkom ni nič narobe, zato lahko dobite zgolj dobropis, denarja pa ne vračamo."
V trgovini ste kupili hlače, doma pa ste ugotovili, da se vam ne podajo. Vrnili ste se v trgovino in zahtevali, naj vam vrnejo denar, prodajalec pa ga ni hotel vrniti, ampak vam je ponudil zgolj dobropis. Vi pa vztrajate, naj vam vrne denar, saj menite, da vam ga mora vrniti, če izdelek vrnete v osmih dneh po nakupu.
Ima prodajalec prav?
DA. Če si premislite o kupljenem izdelku, z njim pa ni nič narobe, vam prodajalec ni dolžan vrniti kupnine. Nekatere trgovine sicer tudi v tem primeru omogočajo vračilo izdelkov ter vračilo denarja, vendar pa to ni njihova dolžnost. Potrošnikom svetujemo, naj tedaj, ko niso povsem prepričani o nakupu (ko je torej možno, da bi morda kasneje želeli vrniti izdelek), povprašajo, kakšna je praksa trgovine z vračanjem brezhibnih izdelkov. Če trgovina take prakse nima uveljavljene, kaže še enkrat premisliti, ali je nakup res nujen.
Več primerov je predstavljenih na spletni strani www.zps.si in v reviji VIP (7 - 8/2013).