POKOJNINSKA BLAGAJNA JE STABILNA
Marinka Levičar
Pokojninska blagajna je zaradi svoje »teže« in napovedi demografov o vse večjem deležu starega prebivalstva deležna številnih razprav in bolj ali manj »črnih« napovedi. O stanju pred uveljavitvijo reforme in zdajšnjimi razmerami smo se pogovarjali s Stanetom Vencljem, članom sveta pokojninskega zavoda in vodjem sektorja za analize in bilance na ministrstvu za finance ter finančno direktorico ZPIZ Zdenko Cerjak.
Kolikšna je »teža« pokojninske blagajne v primerjavi z državnim proračunom, drugimi državnimi izdatki in drugimi večjimi državnimi blagajnami?
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je takoj za državnim proračunom druga najpomembnejša blagajna javnega financiranja v Sloveniji. V pokojninski blagajni smo v zadnjih letih razporejali od 26 do 28 odstotkov vseh javnofinančnih sredstev (v letu 2000 28,7 odstotka, v letu 2007 26,1 odstotka in po sprejetem finančnem načrtu za leto 2008 približno 25,5 odstotka vseh javnofinančnih sredstev).
Tretja po »teži« blagajna javnega financiranja je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, saj v njej porabimo od 12 do 13 odstotkov javnofinančnih sredstev (v letu 2000 13,2 odstotka, v letu 2007 pa 12,5 odstotka javnofinančnih odhodkov). Četrto blagajno javnega financiranja pa predstavljajo proračuni slovenskih občin, s katerimi razporejamo od 10 do 11 odstotkov vseh javnofinančnih sredstev.
Če pomen in velikost posameznih javnofinančnih blagajn ponazorimo še z njihovimi deleži v bruto domačem proizvodu Slovenije, potem primerjave kažejo naslednje: celotni odhodki državnega proračuna so v letu 2000 znašali 23,6 odstotka BDP, v letu 2007 pa 23,1 odstotka BDP.
Celotni odhodki pokojninske blagajne so leta 2000 znašali še 13,5 odstotka BDP, leta 2005 13,0 odstotkov BDP, v letu 2007 pa se je njihov delež znižal na 12,1 odstotka BDP. Po sprejetem finančnem načrtu za letošnje leto pa naj bi celotni odhodki pokojninske blagajne dosegli blizu 12,2 odstotka BDP ...
