Romantični kanjon reke kolpe

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Prosti čas | okt. '08

 

Zanimivi_kraji_KolpaMedtem ko si Levstikovega Martina Krpana lastijo in se zanj trgajo Notranjci med Javorniki in Vremščico, pa je domovina Petra Klepca trdno zakoličena okrog povirja Kolpe, menda bolj po kočevski kot po prezidski strani slovensko-hrvaške meje.

Klepčevina, če naj jo tako imenujem, je navidezno blizu, v resnici pa je kar daleč. Zračna črta med Ljubljano in Osilnico je sicer 60 kilometrov, po cesti skozi Kočevje in čez Kostelsko pa se jih nabere kar 105. Krajša (80 km) je smer iz Rakitnica skozi Kočevsko Reko in Borovec; a cesta še ni dokončno urejena in tudi ne asfaltirana.

Ponuja se tudi smer iz Žlebiča skozi Sodražico in po Loškem Potoku v Čabar, pred katerim je meddržavni mejni prehod, a je cesta dovoljena le za osebna vozila. Dalje drži ta pot ob Čabranki do Malega Luga, kjer je maloobmejni prehod; hrvaško dovolilnico za izletnike dobite v desetih minutah, stane pa 3 kune. Po tej poti se med Ljubljano in Osilnico nabere 88 kilometrov.

Seveda pa se lahko peljete v Osilnico tudi skozi Cerknico, Lož in Babno Polje ter čez mednarodni mejni prehod v Prezid in nato skozi Čabar v Osilnico. Ta pot je sicer daljša, a je zelo zanimiva.

V krajih ob mejni Kolpi ni kaj prida zgodovinskih ali umetnostnih znamenitosti. Grad Kostel na meji med Zgornjim in Osrednjim kanjonom Kolpe vstaja iz ruševin počasi in še negotovo, kakšna namembnost in lastništvo ga bo doletelo - morda bo hotel ali muzej, gostišče ali kdove čigava rezidenca ali vikend.

Gradu se lahko približate, če s klanca, ki se spušča dol h Kolpi, zavijete na levo med vasicama Nova sela in Delač. Le kilometer je do gradu, ki naredi dober vtis, hkrati pa je zanimivo nekdanje trško selišče tik pod njim, kjer je ob gotski cerkvici sv. Trojice nabrano danes za prvo silo s starosvetnim videzom obdarjeno selišče vikendov.

Kostelsko, odkoder zavijem v Petra Klepca deželico, je niz nekoč uskoških vasic, ki v svoji samoti že kažejo voljo po preživetju. Zadnja desetletja se spogledujejo s turizmom in imajo izjemno dejavno turistično društvo, ki pripravlja izlete in plovbo, ureja sprehajalne in pohodniške poti ter organizira narodopisno privlačne prireditve ...

Več v reviji ...


Vaši komentarji