Sadje naj bo del obroka
Sveže sadje vsebuje veliko vode, vitaminov (A, C), rudninskih snovi (kalij), topnih prehranskih vlaknin, antioksidantov, na drugi strani pa ima sorazmerno nizko energijsko vrednost (povprečno 55kcal/100g; 231kJ/100g). Bogat vir vitamina C so agrumi (pomaranče, mandarine, limone, limete, grenivke), eksotično sadje (karambole, liči, mango, pasijonke, papaje, kiviji) in jagodičje (maline, robide, borovnice, jagode). Sadje z živorumenim mesom je bogat vir betakarotena - rastlinske oblike vitamina A. Sem sodijo marelice, mango, kakiji, melone.
Pomemben razlog za vključevanje sadja v vsakodnevno prehrano so prehranske vlaknine. Topne vlaknine pomagajo pri zniževanju ravni holesterola, netopne pa preprečujejo zaprtje in z njim povezane črevesne težave.
Mediteranska prehrana kot pojem zdrave, uravnotežene prehrane, ki nas varuje pred hitrim dvigom krvnega sladkorja in pred boleznimi srca in ožilja, narekuje dve do štiri porcije različnega sadja na dan. Sadni sokovi - tudi tisti brez sladkorja - so narejeni iz prezrelega sadja, zato se jim, če je le mogoče, odpovejmo in jih na jedilnik uvrstimo le kdaj pa kdaj za popestritev, saj so vir skrite energije. Pri sadnih sokovih naj velja pravilo: 1 dcl soka je enako, kot če bi pojedli jabolko.
