Meranija ni skrivnost!
Komaj kdo je slišal za Meranijo in malokdo ve, kje se dežela skriva. Pa je vendar blizu in še domala domača je. Precej besed ji je namenil Valvasor v svoji Slavi vojvodine Kranjske, saj je bila Meranija takrat del dežele Kranjske. Danes tem krajem pravimo kar - Opatijska riviera.
Naziv Meranija je nastal v 11. stoletju iz nemškega poimenovanja "am Meere" (ob morju). Leta 1068 je kranjsko-istrski mejni grof Ulrik II. Weimarsko-Orlamündski zasedel ozemlje pod Učko, ki so ga dotlej dokaj malomarno obvladovali hrvaški kralji, takrat Krešimir IV. Veliki. Nemški fevdalci, ki so nato upravljali to posest, so se imenovali vojvode Meranski, med njimi so se s tem naslovom še posebej postavljali grofje Andeški, gospodarji Kamnika.
Ne prezrite Kastva!
Mestece Kastav stoji tako rekoč neposredno nad morjem, a 365 metrov visoko. Če ga hočete obiskati, morate na priključku Jurdani zaviti z avtoceste in se peljati dalje - najprej v opatijsko, potem pa v kastavsko smer. Staro jedro naselja je tesno pozidano na vrhu skalnatega holma. Trdnjavskega obzidja že dolgo ni več, a se hišam, ki sestavljajo obod naselja, pozna, da so bile vgrajene v visoke srednjeveške zidove.
Ob lepih mestnih vratih iz leta 1731 stoji na zunanji strani nekdanjega obzidja velika, z umirjenimi oboki okrašena loža, menda največja v starih kvarnerskih seliščih.
