Vadba da, a pod nadzorom
Za bolnike s srčno-žilnimi težavami je telesna vadba v zmernih mejah priporočljiva, vendar naj se zanjo odločijo ob sodelovanju osebnega zdravnika, fizioterapevta, kardiologa, angiologa, kdaj pa kdaj tudi športnega strokovnjaka. Le tako lahko zagotovimo varno rekreacijo in rehabilitacijo ter pripomoremo k ohranitvi zdravja.
Pri vadbi moramo upoštevati posameznikovo telesno sposobnost ter možne zaplete. Bolniki pa ne smejo biti telesno aktivni, če imajo že ob najmanjšem naporu težave ali če jih je v zadnjih 3 do 5 dneh dušilo že v mirovanju, pri nekontrolirani sladkorni bolezni, pri akutni sistemski bolezni ali vročičnem stanju, pri sveži emboliji ali pojavu strdkov, pri vnetju osrčnika ali srčne mišice, pri hudi aortni stenozi, pri zatekanju zaklopk, ki zahteva operativen poseg, pri srčnem infarktu pred tremi tedni ter pri novonastali atrijski fibrilaciji. Prav tako odsvetujemo telesno aktivnost, ko je krvni tlak višji od 220/110, medtem ko je ob urejenem in stabilnem tlaku redna in kontrolirana vadba nujno potrebna.
Srčni bolniki se najpogosteje ukvarjajo s parterno telovadbo, hojo in jogingom, kolesarijo, plavajo, veslajo in opravljajo lažje gimnastične vaje. V športno-rekreativne aktivnosti se vključijo, ko to zmorejo. Najboljša pa je uporaba kolesa, saj omogoča izredno majhne obremenitve, enostavne ponovitve, intervalne treninge, možno je natančno meriti frekvenco srčnega utripa, slediti ritmu in merjenju krvnega tlaka.
