Začenjamo z enoletnicami
Setev je najpreprostejša oblika razmnoževanja in se skoraj ne more ponesrečiti. Tako si z malo truda vzgojimo znatno število sadik.
Enoletnicam zadošča ena rastna sezona za ves življenjski ciklus od semena do semena. Med najbolj zahtevne sodijo drobnocvetne begonije in petunije, saj imajo sila drobno seme in sejančki so nadvse občutljivi. Na srečo z drugimi skoraj ni težav.
Celo okrasni tobak, ki ima tudi drobna semena, z nekaj vestnosti pridelamo od semena do barvitega in dehtečega cvetja. Ker je vseh možnosti enostavno preveč, naj namignem samo na tri zelo pogoste in neproblematične enoletnice. Vse sorte žametnic (Tagetes), aster (Calistephus) in ščirov (Amaranthus) je mogoče sejati kar na setveno gredico, kjer sadike pozneje redčimo ali pa jih od tod presajamo na stalno mesto. Navadnih in kalifornijskih makov ni mogoče presajati. Mnoge enoletnice so nadvse primerne za igrivo opazovanje narave, če to s potrpljenjem in dobro voljo naredimo skupaj s predšolčkom, morda s svojim vnukom. Bi posadili turški fižol (Phaseolus coccineus) in sledili vzniku, rasti, cvetenju in luščenju »kebra« ali »dedcev«, kakor ponekod imenujejo te sorte? Tudi setev sončnic ali kapucinčkov ni manj razburljiva dogodivščina. Drugim bi utegnilo biti bolj všeč pridelovanje užitnih ali okrasnih buč.
