Zvišan krvni pritisk je nevaren
Zvišan krvni tlak ali hipertenzija ne boli in nima zunanjih znakov, a je eno od najnevarnejših srčno-žilnih obolenj, saj kvari žile in slabi srce. Ne toliko sam po sebi, pač pa predvsem zaradi posledic, ki jih povzroča na organih in organskih sistemih in so najpogostejši vzrok za visoko umrljivost prebivalcev razvitega sveta!
Z merjenjem ugotavljamo, s kakšnim tlakom kri pritiska na žile. Podnevi in med fizično aktivnostjo je arterijski tlak nekoliko višji, ponoči in v mirovanju pa se zniža. Ko se srce stisne in požene kri po arterijah, merimo zgornji ali sistolični krvni tlak (krčenje srca - sistola), ko se srce sprosti, pa merimo spodnji ali diastolični krvni tlak (razširitev srca - diastola).
Krvni tlak se spreminja; zaradi različnih okoliščin in dejavnikov se lahko dvigne, kar ni zaskrbljujoče, če ne traja več mesecev ali let. Normalen krvni tlak je 120/80 milimetrov živega srebra. Kar 40 odstotkov moških in polovica žensk ima zvišan krvni tlak. S starostjo namreč tlak narašča, kar je najbolj opazno pri ljudeh, starejših od 65 let, saj se pri njih hipertenzija pojavlja najpogosteje. Na zviševanje krvnega tlaka pa vplivajo tudi debelost, kajenje, sladkorna bolezen, pitje alkohola in zmanjšana fizična aktivnost.
