Zakaj razlike med najvišjimi pokojninami?
Tisti, ki jim je bila pokojnina odmerjena od najvišje pokojninske osnove, dokaj pogosto sprašujejo, zakaj so med temi pokojninami razlike kljub temu, da imajo uživalci polno pokojninsko dobo, in zakaj stare pokojnine zaostajajo za novimi.
Zakonska ureditev, veljavna od 1. 1. 2000 dalje, je prinesla veliko več možnih razlik. Način odmere pokojnine od najvišje pokojninske osnove se ni spremenil. Od take osnove se pokojnina odmeri tedaj, ko od dejanske pokojninske osnove odmerjena pokojnina s pripadajočimi uskladitvam preseže pokojnino, do katere bi bil njen prejemnik upravičen, upoštevaje pri tem dopolnjeno pokojninsko dobo in starost.
Pokojninska doba, dopolnjena do konca leta 1999, se vrednoti po tedaj veljavnih predpisih, dopolnjena po letu 2000 pa po zdaj veljavnem zakonu, ki pa je manj ugoden. Odstotek za odmero starostne pokojnine je seštevek obeh odstotkov. Če je bilo več pokojninske dobe dopolnjene do konca leta 1999, je pri sicer enako dolgi pokojninski dobi nujno različen odstotek za odmero starostne pokojnine.
Po veljavni zakonski ureditvi se vsako leto, prebito v zavarovanju, ovrednoti z 1,5 odstotka (krajše obdobje, vendar najmanj 6 mesecev pa z 0,75 %). Do vključno leta 1999 pa je bilo vsako leto zavarovanja praviloma ovrednoteno z 2 odstotkoma, krajše obdobje, vendar vsaj 6 mesecev pa z 1 odstotkom. Izjema je bilo vrednotenje pokojninske dobe žensk do dopolnjenega 20. leta. Posamezno leto je bilo ovrednoteno celo s 3 odstotki, vsaj pol leta pa za polovico manj, torej z 1,5 odstotka.
