Prostovoljno delo s starejšimi
Kot sestavni del projekta Starejši za večjo kakovost življenja doma je Zveza društev upokojencev Slovenije v sodelovanju s Slovensko filantropijo in zavarovalnico Vzajemna izdala Priročnik za prostovoljno delo s starejšimi, katerega avtorica je Angelca Žiberna, predsednica projektnega sveta projekta Starejši za večjo kakovost življenja doma. Iz priročnika, ki je namenjen koordinatorkam in koordinatorjem v društvih, ki vodijo prostovoljce, povzemamo nekaj najzanimivejših misli in ugotovitev.
Prostovoljno delo je dejavnost posameznika, ki temelji na njegovi svobodni odločitvi, da opravlja to dejavnost v dobro drugih ali v skupno javno dobro, ne da bi pričakoval, da bo zavoljo tega imel materialne koristi. Prostovoljno delo je torej eden od temeljev civilne družbe in predstavlja prizadevanja za humanost, svobodo, varnost in pravičnost za vse ljudi. Razvija in krepi obče vrednote, uveljavlja odgovornost do sočloveka, preprečuje negativna dejanja in pojave v družbi, razvija pridobivanje znanj in spoznanj, krepi solidarnost v družini, širši skupnosti, v državi in v sveta.
Kdo so prostovoljke in prostovoljci?
Prostovoljci so ljudje, ki znajo prisluhniti srcu. Prostovoljka ali prostovoljec je lahko vsak ne glede na spol, izobrazbo, starost, poklic, narodnost, veroizpoved, gmotni in družbeni položaj. Pomembno je, da sprejema etična načela, zavedajoč se, da dela, ne da bi pričakoval plačilo za to. Prostovoljec, ki vstopa v to dejavnost, se mora zavedati, da je delo z ljudmi zahtevno in odgovorno. Za to je potrebno nekaj izkušenj in strokovnega znanja, da lahko prostovoljec razume potrebe drugih ljudi.
Starejši prostovoljci imajo določeno prednost pri starejših uporabnikih. Laže navežejo pogovor, saj marsikaj vedo že iz svojih izkušenj, hitreje razvijajo medsebojno zaupanje, kar je izredno velikega pomena za sodelovanje ali reševanje določenih težav.
