Alergija na hrano
Kar za 90 odstotkov vseh alergičnih reakcij je krivih le osem živil: arašidi, orehi, oreščki, ribe, raki in školjke, jajca, mleko, soja in žita.
Neugodne učinke hrane, ki jih ljudje imenujejo "alergija na hrano", delimo na imunsko povzročene (alergije) in neimunsko povzročene (intolerance).
Pri pravi alergiji lahko laboratorijsko odkrijemo protitelesa proti alergenu - snovi, ki povzroča alergijski odziv. Najpogostejši alergeni so iz vsakdanjih živil, denimo mleka, jajc, moke, žit, svinjskega mesa, pa tudi govedine, rib, rakov in školjk. Alergijo lahko povzročata sadje in zelenjava, predvsem pa sveže pečkato in koščičasto sadje. Alergeni lahko izvirajo iz različnih jedrc, predvsem orehov, lešnikov in arašidov, agrumov (pomaranče, limone, grenivke), kivija. Banane, grozdje in lubenice redkeje izzovejo alergije. Alergijske težave zaradi zelenjave najpogosteje nastopijo po uživanju svežega paradižnika, paprike in čebule, redkeje jih izzovejo zelena solata, zelena, različni domači čaji (hibiskus) ali začimbe (gorčica, cimet, vanilija).
Prehranska intoleranca je motnja, pri kateri določene snovi v hrani povzročajo alergiji podobne simptome, a bolnik nima specifičnih protiteles; vzroki so različni (denimo pomanjkanje nekaterih prebavnih encimov). Intoleranco lahko povzročajo tudi različni prehranski dodatki, zlasti konservansi (v hrenovkah, suhem mesu, klobasah, salamah, paštetah, topljenem siru, umetnih pijačah), pa tudi snovi za izboljšanje okusa ali arome, barvila in antioksidanti. Škodujejo lahko tudi fermentirani siri, čokolada, vino, pivo, ananas, banane, kislo zelje in kumare.
