Pestra zgodovina Rimskih toplic
Rimske Toplice ležijo v manjši kotlini ob Savinji, kjer na severnem vznožju Stražnika in Kopitnika izpod dolomitne skale izvira termalna voda. Od Celja so oddaljene 17 km, odlično povezavo zagotavljata tako cesta, kot tudi železnica Celje-Zidani Most.
Termalna voda, ki izvira v Rimskih Toplicah, je bila zaradi zdravilnih učinkov cenjena že antiki. Za Rimske Toplice zgodovinarji povsem zanesljivo trdijo, da so obstajale že za časa cesarja Tiberija, ki je vladal od leta 14 do 37 n. š. Pri preurejanju toplic sredi prejšnjega stoletja so namreč našli ostanke stavb, mozaike, kovance, okraske, posode ter enajst votivnih spomenikov, posvečenih vodnim nimfam, en pa boginji zdravja.
Poseben razvoj so doživele po letu 1840, ko jih je kupil tržaški veletrgovec Gustav Adolf Uhlich. Zgradil je štiri bazene, odkupil okoliške kmetije in jih preuredil v topliški park. Leta 1856 je zgradil Sofijin dvor, ki je imel 50 sob.
Ker so medtem leta 1854 tudi v Laškem odkrili termalno vodo, je Uhlich dotedanje Toplice preimenoval v Römerbad (Rimske Toplice). Postale so prvorazredno zdravilišče, ki so ga obiskovali znameniti ljudje iz različnih krajev monarhije.
V kopališču je še danes plošča ob kadi, v kateri se je kopala kraljica Karolina Murati, sestra Napoleona I. Senzacija za goste in okolico je bil prihod angleške princese in pruske prestolonaslednice Viktorije leta 1879.
