Kimavec za cvet in plod
Še preden se bomo prav zavedli, bomo preskočili astronomsko ločnico jesenskega enakonočja in se vsak pri sebi zalotili ob ugotovitvi, češ kako hitro je minil čas zadnjega leta. September nam navzlic temu postreže z mozaikom lepote in radosti, s pridelki preteklosti. Prinaša pa tudi nekaj dela ob pričakovanju bodočih vrtnarskih zadovoljstev.
Dalije mnogi uvrščajo med najlepše jesensko cvetje in nekateri jih postavijo med cvetlicami sezone kar na kraljevski prestol. Po svoje to zaslužijo, saj so barvno in oblikovno zelo raznovrstne in z velikimi ali majhnimi cvetnimi koški zanesljivo izstopajoče. Zdaj imajo svoj čas vladanja vse njihove barve in oblike v vseh velikostih. Spremenljivost dokazuje že vrtnarsko uveljavljeno strokovno ime Dahlia variabilis, čeprav je pri sodobnih sortah sodelovalo kar nekaj vrst. Podatka, da je njihov rod poimenovan po švedskem botaniku Georgu Dahlu in da so prve zacvetele v berlinskem botaničnem vrtu pred približno 200 leti, praktičnemu vrtnarju ne pomenita mnogo.
Važna pa je razdelitev na skupine glede na obliko cvetov. Najpreprostejše so enojnocvetne dalije, pri katerih pa posamezen cvet (zaradi lahke in zanesljive oprašitve in takojšnje tvorbe semen) tudi najhitreje izgubi svojo lepoto. Nizke enojne dalije še vedno imenujemo mignonke in vrtnarji jih vzgajajo iz semena. Nekaj bogatejše je cvetje ovratničark in delno polnjenih sort. Gosto polnjene cvetne koške z zaokroženimi cvetnimi lističi imajo tako imenovane dekorativne dalije, če pa je košek majhen in posebno zbit, so to pomponke. Kaktusove dalije so polnjene in imajo ozke ter zvite cvetne lističe, pogosto razcepljene na konceh.
