Milje - lepo, prijetno in veselo

Prosti čas | feb. '10

Vse do prvih let po drugi svetovni vojni je bilo Milje mestece, obdano s sorazmerno velikimi vasmi, ki so živele svoje življenje - vinogradniško in vrtnarsko - in deloma kamnarsko. Po vojni in zlasti v petdesetih letih pa se je prebivalstvo mesta in okolice podeseterilo z Italijani, ki so takrat množično zapuščali istrska mesta. Najprej je bila demarkacijska črta med conama A in B na ankaranskih prisojah Miljskih hribov, leta 1954 pa je meja sedla na vrh slemena. Popravili so jo v prid Jugoslavije, kateri so pripadle vasi Kolomban, Hrvatini, Premančan, Jelarje, Plavje in pol Cereja.

Milje je najsevernejše istrsko mesto. Na Glinščici je danes meja Istre in hkrati občinska meja med Miljami in Trstom, nekoč pa je bila na tej majhni vodi velika in nenehno vroča meja med cesarsko Avstrijo in doževo Beneško republiko..

Miljski hribi na Miljskem polotoku nad Miljskim zalivom se najviše dvignejo v Kaštelirju (244 m). Razdeljen polotok je med Škofijami in Debelim rtičem dolg osem, širok pa največ pet kilometrov.

Če smo namenjeni v Milje s koprske strani, so nam na voljo ceste skozi Škofije in Lazaret ter na vrhu skozi Čampore nad Ankaranom. Po tej zanimivi poti pridemo najprej v Staro Milje, katerega središče pri Marijini baziliki in je kar 170 metrov nad morjem.

Več v reviji ...


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media