O ledenih in drugačnih rožah
Vrtnarjenje nadaljujemo v svečanu, ki ni več čas za brezdelje gojiteljev. Skladno z bilanco minulih let načrtujemo za jutri, občudujemo sezonsko lepoto in še kaj novega je vredno izvedeti. Morda vsaj obnoviti napol pozabljena znanja o rožicah. In tudi prve letošnje setve so na vrsti, da spodbudimo zgodnjo rast.
Ananasovke rečemo vsej družini, kamor botanično sodi tudi rastlina (Ananas comosum), ki obrodi delikatesni sadež ananas. Gre sicer za prav uporabno lončnico, vendar najpogosteje zahteva precej prostora. Včasih vsemu sorodstvu rečemo kar bromelijevke po strokovnem imenu družine (Bromeliaceae). Mnogi rodovi in njihove še številnejše vrste s sortami so primerno majhne za gojenje v stanovanju, kjer so dolgo časa privlačen okras in vztrajajo več kot eno sezono, če le upoštevamo njihove skromne potrebe. Med vrtnarsko najpomembnejšimi rodovi so Aechmea, Billbergia, Bromelia, Cryptanthus, Guzmania, Nidularium, Tillandsia in Vriesea.
Ananasovke prav zaradi svoje prilagodljive potrpežljivosti dolgo in zanesljivo uspevajo daleč od svojega naravnega, pragozdnega okolja. Tam večinoma ne rastejo iz tal, temveč se naselijo v razpokah drevesne skorje ali v rogovilah vejevja. Vse potrebno za njihovo rast ponujajo organski odpadki in trohneče listje, kar je tudi namig za pripravo rahlega in izključno organskega substrata za naše negovanke. Vsakdanja deževnica se nabira v lijakasto oblikovani listni rožici in tja tudi gojitelji redno nalivamo postano vodo brez kalcija in z zelo malo hranilnih dodatkov. Posode, v katerih gojimo ananasovke, naj bodo raje manjše kot večje. Zimujejo pri sobni temperaturi, kritično jih začne zebsti pri 12 stopinjah C.
