Pokojnine bodo nekoliko višje
Februarska uskladitev pokojnin ni temeljila na sistemskem zakonu, temveč na zakonu o intervencijskih ukrepih zaradi gospodarske krize, ki za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2010 omejuje višino uskladitev.
Navedeni zakon ne spreminja meril za uskladitev pokojnin, njene veljavnosti in rokov za izvedbo, določenih v sistemskem zakonu, tako da sta tudi po tem zakonu uskladitvi določeni za februar in november. Nespremenjena je ostala tudi osnova za izvedbo uskladitve, to je pokojnina, ki gre upravičencu za mesec pred mesecem, v katerem se izvede uskladitev, ali pokojnina ob odmeri, če je bila odmerjena v mesecu uskladitve ter velja od 1. januarja leta, v katerem je opravljena. Intervencijski zakon pa je posegel v višino uskladitve, in to ne le v februarju, temveč tudi v novembru!
Zakon o intervencijskih ukrepih zaradi gospodarske krize (ZIUZGK) določa, da se pri izplačilu pokojnin za februar pokojnine uskladijo ne glede na določbe sistemskega zakona za 50 odstotkov dosežene rasti povprečne plače za leto 2009 v primerjavi s povprečno plačo za koledarsko leto pred tem.
Po uradnih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije, objavljenih 15. februarja letos, je povprečna mesečna bruto plača, izplačana za obdobje januar – december 2009, znašala 1.438,96 evra, kar je za 3,4 odstotka več kot je bila povprečna mesečna bruto plača, izplačana za obdobje januar - december 2008, in je znašala 1.391,43 evra. Povečanje je nekoliko višje od ocenjenega v »jesenski analizi«, ko naj bi to zvišanje znašalo 2,9 odstotka. Navedena ocena je, kot je znano, onemogočala izvedbo uskladitve pokojnin v novembru 2009, saj je rast pokojnin, merjena s spremembami v višini najnižje pokojninske osnove, že po uskladitvi, opravljeni v februarju tega leta, znašala 3,5 odstotka. Tako tudi kljub morebitni pravilno ocenjeni rasti plač lanske novembrske uskladitve pokojnin ne bi bilo mogoče opraviti.
Na podlagi statističnega podatka o rasti plač v minulem letu in določb intervencijskega zakona je svet pokojninskega zavoda odločil, da znaša uskladitev pokojnin v februarju (ki velja od 1. januarja 2010 dalje) 1,7 odstotka.
Pri prvi uskladitvi pokojnin, izvedeni v posameznem koledarskem letu, pa je po sistemskem zakonu treba sočasno opraviti še eno uskladitev. Namenjena je zagotovitvi relativno enakopravnega položaja med prejemniki pokojnin, uveljavljenih v različnih obdobjih. Tudi ta je izražena v odstotku, ki se izračuna s pomočjo uskladitve, kakršno zahtevajo gibanja plač in razlike v stopnji za odmero starostne pokojnine moškemu za 40 let pokojninske dobe v tekočem letu v primerjavi s prejšnjim koledarskim letom. Ker je bila tovrstna uskladitev prvič izvedena v letu 2001, je primerjava stopenj zadevala prejšnji dve leti. V letu 2010 gre torej za primerjavo med stopnjo za odmero pokojnine moškemu za 40 let pokojninske dobe v letu 2009 in 2008. Starostna pokojnina, odmerjena v letu 2009, je znašala 0,99379 odstotka starostne pokojnine za enako dolgo pokojninsko dobo leto poprej (0,80 : 0,805 = 0,9937888). Uskladitev, ki po vsebini obsega obe vrsti, tako znaša 1,1 odstotka (indeks 101,7 * 0,99379 = 101,0684 – 100 = 1,1).
Z višjim odstotkom so bile usklajene pokojnine, uveljavljene do 31. decembra 2008, ki bi - če bi bile deležne nižje uskladitve, in upoštevaje stopnje za njihovo odmero in doslej opravljene uskladitve - zaostajale za novoodmerjenimi pokojninami, uveljavljenimi za enako dolgo pokojninsko dobo, ter za vse na novo uveljavljene pokojnine od 1. januarja 2009 dalje. Vse druge pokojnine pa se bile usklajene z nižjim odstotkom.
Tako kot pokojnine so se uskladila tudi nadomestila iz invalidskega zavarovanja, uveljavljena po predpisih, ki so v rabi od 1. januarja 2003 dalje.
Uskladitev pokojnin pogojuje tudi določitev nove najnižje in najvišje pokojninske osnove. Najnižja pokojninska osnova znaša 544,61 evra, najvišja pa štirikrat več, to je 2.178,44 evra.
Nekateri najnižjo in najvišjo pokojninsko osnovo še vedno zamenjujejo z najnižjo ali z najvišjo pokojnino. Če bi bili bolj pozorni, bi jih že imeni prepričali o nasprotnem! Ne gre za pokojnini, za kateri obstajajo tudi mnenja, da sta njuni višini zajamčeni vsem, temveč za pokojninski osnovi! Razlika je vsebinska in bistvena.
Odmera pokojnine od najnižje pokojninske osnove se po zakonu izvede takrat, ko pokojnina, odmerjena od pokojninske osnove, izračunane na podlagi zavarovančevih plač ali zavarovalnih osnov, v odstotku, določenem po dopolnjeni pokojninski dobi, in pripadajoči uskladitve ne dosega pokojnine, odmerjene od najnižje pokojninske osnove. Višina pokojnine je odvisna od dolžine dopolnjene pokojninske dobe in praviloma ni enaka znesku pokojninske osnove! Zavarovanec pa je v tem primeru upravičen do višje pokojnine, kot bi mu sicer šla.
Učinek odmere od najvišje pokojninske osnove pa je obraten. Taka odmera je potrebna tedaj, ko zavarovančeva pokojnina, odmerjena od njegove pokojninske osnove, presega pokojnino, odmerjeno od najvišje pokojninske osnove! Tudi v tem primeru je njena višina odvisna od dolžine dopolnjene pokojninske dobe, odmerjena pokojnina pa je nižja od pokojnine, odmerjene od zavarovančeve pokojninske osnove.
Možnost, da je pokojnina enaka najnižji ali najvišji pokojninski osnovi, pa vendarle obstaja! Lestvica za odmero pokojnine ni omejena z najvišjim odstotkom! Čim daljšo pokojninsko dobo je dopolnil zavarovanec, tem višji je odstotek za njeno odmero. Če zavarovanec doseže 100 ali več odstotkov, je pokojnina enaka ali višja od pokojninske osnove, od katere je bila odmerjena. Zaradi spodbujanja odlaganja upokojitve po starosti 61 let za ženske in 63 let za moške s povečanjem starostne pokojnine, odmerjene glede na dopolnjeno pokojninsko dobo, pa se to v praksi že dogaja.
Sprememba najnižje pokojninske osnove vpliva tudi na višino mejnega zneska in državne pokojnine. Mejni znesek, od katerega je odvisna višina varstvenega dodatka, znaša 444,40 evra. Navedeni znesek je tudi z zakonom zajamčena vdovska pokojnina zavarovanca, ki ima poleg pravice do te pokojnine, tudi pravico do lastne starostne ali invalidske pokojnine. Državna pokojnina po zakonu znaša 33,3 odstotka najnižje pokojninske osnove in je po uskladitvi 181,36 evra.
Na začetku vsakega koledarskega leta je po sistemskem zakonu treba določiti tudi zgornji meji za izplačilo dela vdovske pokojnine. Njuna višina pa se nato spreminja na enak način, kot se usklajujejo pokojnine po 150. a in b členu zakona in je v letu 2010 nadomeščena z uskladitvijo po določbah ZIUZGK. Po uskladitvi za 1,7 odstotka znaša del vdovske pokojnine, ki se lahko izplačuje uživalcu starostne ali invalidske pokojnine, ki ima tudi pravico do vdovske pokojnine, največ 87,31 evra. Skupno izplačilo lastne in dela vdovske pokojnine pa ne sme presegati 1.731,86 evra.
Znesek 1.731,86 evra ni znesek vdovske pokojnine, kot to nekateri še vedno napačno mislijo! To je zgornja meja za izplačilo dveh pokojnin: lastne starostne ali invalidske pokojnine vdovca ali vdove ter dela vdovske pokojnine, za katero zavarovanec izpolnjuje zakonske pogoje. Del vdovske pokojnine pa lahko od tolikšnega izplačila doseže le 15 odstotkov te pokojnine in tudi ne sme presegati 15 odstotkov povprečne pokojnine, izplačane v državi v minulem letu. Del vdovske pokojnine lahko po uskladitvi znaša največ 87,31 evra, lahko pa je tudi nižji. Če je upokojenčeva pokojnina višja od zgornje meje za skupno izplačilo, tak zavarovanec ni upravičen do izplačila dela vdovske pokojnine.
Uskladitev pokojnin vpliva tudi na spremembo višine starostnih ali družinskih pokojnin, ki jih zavod izplačuje po nekdanjem zakonu o starostnem zavarovanju kmetov. Po februarski uskladitvi znaša starostna oziroma družinska pokojnina kmetov 231,47 evra, borčevska pokojnina pa 462,93 evra.
Od 1. februarja 2008 dalje, torej od uveljavitve zakona o varstvenem dodatku, se tako kot najnižja pokojninska osnova usklajujejo tudi dodatki k pokojninam slovenskih državljanov s stalnim prebivališčem v republiki Sloveniji, ki so pridobili pravico do pokojnine v republikah nekdanje SFRJ, pa tudi preživnine po zakonu o preživninskem varstvu kmetov. Uskladitev torej znaša 1,7 odstotka.
Kljub razmeroma nizki uskladitvi je bilo treba za februarsko izplačilo usklajenih pokojnin in drugih dajatev zagotoviti približno 366 milijonov evrov, od tega 4,2 milijona za izplačilo razlike za januar. Na letni ravni pa se bodo odhodki zavoda zaradi februarske uskladitve zvišali za približno 51 milijonov evrov.
