Usklajevanje pokojnin in drugih dajatev

Dobro je vedeti | mar. '10

Svet zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje vsako leto v februarju odloča o uskladitvi pokojnin. Letos je stopil v veljavo ukrep, ki pomembno posega v uskladitve. Po novem se namreč upošteva le polovična rast povprečne plače v letu 2009 v primerjavi z letom 2008.

Člani sveta so v razpravi poudarili, da podatki govore o slabšanju materialnega položaja upokojencev, kar je med drugim vidno tudi iz razmerja med povprečno plačo in povprečno pokojnino. Več kot polovica upokojencev prejema pokojnino, nižjo od 500 evrov, kar je pod ravnijo, ki je pri nas priznana kot meja za preživetje, to pa je 562 evrov. Pri načrtovani modernizaciji pokojninskega sistema bi morali vsi pristojni organi to dejstvo upoštevati, saj ni sprejemljivo, da tako velika skupina upokojencev, mnogi tudi s »polno delovno dobo«, živi na robu revščine ali pod njo. Potrebno bo sprejeti odločitev o tem, ali ni že čas, da se odpravi 151. člen zdaj veljavnega zakona, zaradi katerega je večina prejemnikov pokojnin ob prvi, februarski uskladitvi, upravičena le do uskladitve v nižjem odstotku.
Kolikšna je torej letošnja uskladitev pokojnin in drugih dajatev ZPIZ, pa lahko preberete v članku Jožeta Kuhlja. Člani sveta so, ker spoštujejo veljavno pravno ureditev, sklepe sprejeli skoraj soglasno, čeprav nekateri z grenkim priokusom. 

Neplačevanje prispevkov

O neplačevanju prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se v javnosti že nekaj mesecev obširno razpravlja. Zato je bilo pričakovati, da bo razprava na seji sveta ne le kritična in polemična, temveč tudi ustvarjalna, da bodo člani prispevali k nastanku čim boljših zakonskih rešitev o tej problematiki. Svet se je namreč seznanil s sklepi, ki sta jih sprejela pristojna odbora državnega zbora, pav tudi s stališči vlade do te problematike. Prav tako je bil seznanjen s pobudo predsednika ZSSS Dušana Semoliča in Srečka Čaterja, predsednika Sindikata kmetijstva in živilske industrije Slovenije ustavnemu sodišču, da presodi ustavnost zakonskih določb, po katerih se za izračun pokojnine ne vštevajo v pokojninsko osnovo plače ali zavarovalne osnove, od katerih niso bili plačani prispevki.
Člani sveta so posebno pozornost namenili vplivu, ki ga ima neplačevanje prispevkov na uresničevanju pravic zavarovancev in na finančno stabilnost pokojninske blagajne, posledično pa tudi na višjo obremenitev državnega proračuna. Soglašali so v oceni, da družbeno ni sprejemljivo neutemeljeno in nepravočasno plačevanje prispevkov za socialno varnost, kot tudi ne praksa, da o tem zavarovanci in javnost niso pravočasno in objektivno obveščeni.
Pokojnina iz obveznega zavarovanja je pravica na podlagi dela in vplačanih prispevkov. Pri tem pa se je treba zavedati, kot je poudarila večina razpravljavcev, da je neplačevanje prispevkov med drugim tudi posledica plačilne nediscipline zavezancev, ki je v državi že presegla vse meje. Zato bo treba sprejeti odločne ukrepe in izkoreniniti ta pojav, hkrati pa z ustreznimi rešitvami omogočiti zavezancem, ki zavoljo utemeljenih in objektivnih razlogov ne morejo pravočasno izpolniti obveznosti, da začasno odložijo plačila ali da jih obročno plačujejo, in to v skladu s sprejemljivimi kriteriji in merili. Zaostriti pa bo treba odnos do tistih zavezancev za prispevke za socialno varnost, ki svojih obveznosti ne izpolnjujejo predvsem zaradi lastnih interesov.
Praksa tudi kaže, da zdajšnja pravna ureditev zlasti samozaposlenim omogoča, da prispevkov za socialno varnost ne plačuje v skladu s svojimi ekonomskimi zmožnostmi. Podatki namreč kažejo, da je večina razvrščena v najnižje zavarovalne osnove, od katerih plačuje nižje prispevke. Zato se utemeljeno zastavlja vprašanje, do kod lahko sega načelo solidarnosti, ki je poleg načela vzajemnosti eno temeljnih načel obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
V nadaljevanju razprave so člani sveta poudarili, da je treba pri obravnavi te problematike upoštevati objektivne podatke, ki kažejo, da problem neplačevanja prispevkov vendarle nima tolikšne razsežnosti, kot se morda prikazuje v javnosti. Iz podatkov Davčne uprave RS in ZPIZ namreč lahko vidimo, da je ZPIZ v minulem letu iz prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ustvaril prihodke v višini 3.347,6 milijona evrov (leta 2008 - 3.299,4 milijona evrov), delež neplačanih prispevkov pa je znašal 3,4 odstotka (leta 2008 – 3,0%). Malenkostno povečanje tega deleža, če ga primerjamo z obdobjem pred letom 2008, pa je nedvomno tudi posledica recesije, v kateri smo se znašli. Na dan 31. 12. 2009 so neplačani prispevki znašali 114,7 milijona evrov, od tega je na pravne osebe odpadlo 43,1 milijona evrov (v primerjavi z letom 2008 za 22,7% več), na fizične osebe pa 71,6 milijona evrov (za 0,2% več kot v letu 2008). Na podlagi teh podatkov lahko ocenjujemo, da si tudi DURS in drugi prizadevajo za bolj učinkovito izpolnjevanje obveznosti, povezanih s plačilom prispevkov za socialno varnost, pa tudi za izterjavo dolga. Člani sveta so sprejeli tudi konkretne predloge, kako izboljšati veljavno pravno ureditev. Ker pa je bila seja le uvod v razpravo o tej problematiki, bodo konkretna stališča oblikovali na seji v marcu, ko bodo dobili še dodatno gradivo od pristojnih organov. 


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media