Trije zakoni za več pravic
Če ne bi bilo različnih socialnih prejemkov, bi pod pragom revščine živelo kar 23 odstotkov Slovencev. Zdaj je številka za polovico manjša, na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pa so prepričani, da bodo zaradi predvidenih sprememb v zakonodaji deležni več pomoči zlasti tisti, ki jo res potrebujejo. Postopek uveljavljanja socialnih pravic pa naj bi bil hitrejši, lažji in predvsem bolj pravičen.
Ministrstvo je poslalo v javno razpravo tri nove zakone s področja socialnega varstva: zakon o socialno-varstvenih prejemkih; zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ter zakon o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo. Predstavljamo nekatere izmed sprememb, ki naj ne bi zahtevale večjih stroškov, pač pa naj bi jih država uveljavila s prerazporeditvijo dosedanjega obsega sredstev.
Z enotnimi merili in pogoji uveljavljanje posameznih pravic ter z novimi načini upoštevanja premoženja in ugotavljanja dohodka iz dejavnosti, naj bi se zmanjšale možnosti za zlorabe in izkoriščanje sistema denarne socialne pomoči. Zvišal pa naj bi se tudi znesek. Po zadnjih izračunih so minimalni življenjski stroški samske odrasle osebe 385,08 evra. Tistim delovno sposobnim posameznikom, ki so se zaradi okoliščin začasno znašli v težkem socialnem položaju, bi bili po predlogu zakona o socialno-varstvenih prejemkih upravičeni do 75 odstotkov tega zneska, torej do 226,80 evra.
Tisti, ki so v socialni stiski, pa so trajno nezmožni za delo ali so starejši od 65 let, bodo lahko zaprosili še za dodelitev varstvenega dodatka v znesku 161,73 evra (zanj lahko zaprosijo tudi tisti, ki ne prejemajo denarne pomoči, če seveda izpolnjujejo druge pogoje). Vendar pozor, za dodatek boste morali zaprositi v centru za socialno delo in ne več pri zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Po novem namreč varstveni dodatek ne bo več sodil v pokojninsko zakonodajo, saj gre za socialni prejemek. Centri za socialno delo bodo poslej odločali o vseh socialnih pravicah, pri katerih gre za ugotavljanje premoženja, to pa so otroški dodatek, denarna socialna pomoč, varstveni dodatek, državne štipendije, znižanje plačila za programe vrtcev, subvencija malice ter subvencija prevozov za učence in dijake, oprostitev plačil socialno varstvenih storitev in prispevka k plačilu sredstev za družinskega pomočnika, subvencija najemnine, pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev za socialno ogrožene osebe in pravica do plačila prispevka za zdravstveno zavarovanje.
Pri novo zakonodaji je dobrodošlo zlasti to, da bodo lahko prosilci vložili zgolj eno vlogo za pridobitev katerekoli od socialnih pravic, center za socialno delo pa jim bo izdal le eno odločbo. V ta namen naj bi že jeseni začel delovati t.i. projekt e-sociale, ki bo omogočal zbiranje in preverjanje potrebnih podatkov in dokumentov iz kar 25 informacijskih baz. Podoben sistem enotne vstopne točke na področju socialnih pravic imata Velika Britanija in Norveška, pri nas pa naj bi zaživel v letu 2011.
Zakon za varnejšo starost?
Zlasti težko smo pričakovali predlog zakona o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, ki ga je pripravila delovna skupina, sestavljena iz različnih ministrstev in delovnih področij.
Večina starejših želi starost preživljati v domačem okolju, kar pa zahteva večjo ponudbo storitev na domu. Pomoč na domu ni na voljo v vseh krajih in podobno. Tako naj bi za vse prebivalce veljali enaki pogoji in možnosti za uveljavljanje pravic. Doslej, denimo, kmečki ali starostni upokojenci niso mogli uveljavljati nekaterih pravic, kot je varstveni dodatek, Ne gre pa zanemariti dejstva, da bi uveljavitev zakona prinesla blizu tri tisoč novih delovnih mest.
Po ocenah ministrstva bi že zdaj blizu 44 tisoč ljudi potrebovalo več kot štiri ure redne pomoči na teden. V prihodnje pa se bo to število še močno povečalo, saj bo že čez deset let kar četrtina Slovencev starejših od 65 let.
Pravico po zakonu bo lahko uveljavljal vsak, ki bo vsaj tri mesece potreboval na teden najmanj štiri ure pomoči pri prehranjevanju, oblačenju, osebni higieni, gibanju. Tako bo na domu deležen tega, kar imajo na voljo stanovalci domov za starejše občane.
Pri tem se bo lahko odločal med različnimi možnostmi. Zakon namreč predvideva poplačilo stroškov za dolgotrajno oskrbo, denarno nadomestilo za dolgotrajno oskrbo; kombinacijo teh dveh možnosti ali pa plačilo osebnega pomočnika ter plačilo medicinskih, tehničnih in drugih pripomočkov za opravljanje oskrbe in rehabilitacije. Kdor bo za bivanje doma potreboval prilagojeno stanovanje, bo lahko zaprosil za prispevek za adaptacijo stanovanja v višini 1150 evrov (ureditev klančine, namestitev oprijemal in podobno). Doslej znanega družinskega pomočnika bo nadomestil osebni pomočnik, ki ga bo izbral uporabnik sam in ni nujno, da je z njim v sorodu. Delo pomočnika se šteje kot zaposlitev in zanjo prejema dohodek v višini 1,2 minimalne plače, je zavarovan in ima pravico do bolniškega in letnega dopusta.
Postopek naj bi stekel takole: uporabnik ali njegovi svojci, center za socialno delo ali pristojna služba bolnišnice pošlje vlogo na zavod, kjer jo bodo dodelili koordinatorju za dolgotrajno oskrbo. Koordinator bo na podlagi potreb in želja uporabnika ter ocene storitev (oblika, obseg in vrsta oskrbe ter izvajalci) pripravil predlog individualnega načrta, ki ga bo proučila komisije I. stopnje za dolgotrajno oskrbo in v največ tridesetih dneh izdala odločbo. Delo koordinatorjev bodo opravljali posebej usposobljeni strokovni delavci z zdravstvenega ali socialnega področja, ki bodo ves čas v stiku z uporabnikom, njegovimi domačimi in izvajalci dolgotrajne oskrbe.
Dolgotrajna oskrbo bo financirana iz javnih in zasebnih virov. Zakon uvaja novo obvezno zavarovanje, v katerega naj bi bili vključeni vsi, ki smo obvezno zdravstveno zavarovani. Novih stroškov naj ne bi bilo, pač pa naj bi se del prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje preusmeril v novo blagajno. Znesek še ni dokončno določen, predvidoma pa naj bi bil med 1,32 in 1,35 odstotka. Kljub temu pa bo moral vsak uporabnik ob uveljavljanju pravic iz tega zakona doplačati 230 evrov, za kar se bo lahko prostovoljno zavaroval pri kateri od zavarovalnic, ki bodo verjetno kaj kmalu ponudile tudi to možnost. Kdor plačila ne bo zmogel, bo ta znesek zanj poravnala občina.
Uresničevanje obveznega zavarovanja bo prevzel zavod za zdravstveno zavarovanje, ki naj bi se preoblikoval v Zavod za zdravstveno zavarovanje in dolgotrajno oskrbo Slovenije. Zavod naj bi imel skupne službe, potrebne za uresničevanje obeh vrst zavarovanj, imel pa naj bi ločena transakcijska računa za ti področji.
Da bi se zakon res uveljavil, bo potrebnega veliko prilagajanja, spreminjanja predpisov in usklajevanja različnih področij, čemur so na ministrstvu namenili dveletno prehodno obdobje. Tako naj bi zakon o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo stopil v veljavo leta 1013.
2010- leto boja proti revščini in socialni izključenosti
Evropska unija je letošnje leti razglasila za leto boja proti revščini in socialni izključenosti. Kar 78 milijonov ljudi oziroma blizu 17 odstotkov evropskega prebivalstva namreč živi pod pragom revščine, med najbolj ogroženimi so otroci. Države članice si bodo prizadevale doseči štiri cilje:
- priznavanje temeljne pravice ljudi, ki živijo v revščini in socialni izključenosti, do dostojnega življenja in polne vključenosti v družbo;
- večje sodelovanje javnosti pri politiki in ukrepih socialne vključenosti, ki poudarjajo skupinsko in posameznikovo odgovornost v boju proti revščini in socialni izključenosti;
- spodbujanje bolj povezane družbe, kjer nihče ne dvomi v to, da družba kot celota z izkoreninjenjem revščine pridobi;
- obnovitev trdne politične zavezanosti držav članic, da se bodo borile proti revščini in socialni izključenosti, ter vključevanje vseh ravni upravljanja v prizadevanja za dosego tega cilja.
Stopnja revščine v Sloveniji je nižja od povprečja evropskih držav, saj je bila leta 2008 za povprečno gospodinjstvo v Sloveniji 12,3-odstotna. Brez družinskih in socialnih prejemkov pa bi se stopnja tveganja revščine skoraj podvojila, pri starejših osebah bi znašala celo 32,9 odstotka. Če bi od dohodka odšteli še pokojnine, bi se stopnja tveganja revščine pri vseh starostnih skupinah še zvišala. Pri starejših od 64 let pa bi se povzpela celo čez 85 odstotkov.
