Po Kolovratu nad mejno Idrijo

Prosti čas | mar. '10

Goriška Brda med Sočo in Idrijo na široko valovijo in se proti jugu nižajo v furlansko nižavje. V nasprotno smer, na sever, pa se briško gričevje vzpenja in oži v hribovsko sleme in nato v pravi gorski greben ...

Ta visoki svet med omenjenima vodama je Kolovrat. Po njem je iz Goriških Brd prav do Livka speljana cesta, ki je tu in tam malo vegasta, a v glavnem asfaltirana. To je ena najlepših panoramskih cest v Sloveniji, saj se z nje ves čas razgrinjajo širni in bližnji razgledi na brezmejnost Furlanije in na navpično ostenje Julijcev. Od briških Vrhovelj pri Kojskem se po tej smeri do Livka nabere 45 kilometrov.
Tokrat vas vabim na izlet le na tisti del te lepe mejne krajine, ki je nabran okrog vasi Lig nad obsoškim Kanalom. Lig je največje naselje na Kolovratu in vozlišče mnogih cest in poti. Na bližnji vzpetini (678 m) stoji za majhno faro po številu duš zelo velika božjepotna cerkev sv. Zenona in Marijinega imena. Pravijo ji kar Marijino Celje, zavoljo kipa Marije namreč, kopije iz cerkve v slovitem Mariazellu na avstrijskem Štajerskem, ki ga je leta 1761 v Lig prinesel domačin Andrej Blažič. Največ romarjev se tu zbere prvo nedeljo po 8. septembru, ko je za te kraje največji praznik v letu. Takrat pred cerkvijo prodajajo liške gospodinje okusne marijaceljske kolačke, ki so nekaj posebnega in si jih je zamislila Zora Markič iz zaselka Lovišče.
Od liške cerkve se odpre razgled ne le na dolino Soče, temveč tudi onstran nje na Banjšice, pa na Bohinjske gore, po Kolovratu pa tja do Matajurja in Krna ter seveda tudi po zamejski Beneški Sloveniji onstran meje.

 Reka Idrija ni Idrijca!

V Lig pleza 16- kilometrska cesta iz središča Kanala; bolj ozka je, asfaltirana in zelo zavita. Na slemenu Kolovrata je na višini 593 metrov razpotje petih cest. Proti jugu, dober poldrugi kilometer ob slemenu pelje cesta do Liga, odkoder se odcepi asfaltirana pot skozi številne zaselke v dolino Idrije, do zaselka Britof v skriti vasici Ukanje.
Dolina Idrije je tesna, dolga, mejna in ravna; obdana je s strmima in gozdnatima pobočjema. Odmaknjen kraj, dejal bi - od boga in oblasti pozabljen, a zelo lep in slikovit kotiček z domala povsem ohranjenim naravnim okoljem. Med drugim se tu zelo dobro počutijo čebele, ki nabirajo zelo okusen in kakovosten med.
Seveda ne gre zamenjati Idrije z Idrijco, pa tudi ne s potokom Idrija pri Kobaridu!
Jedro zaselka Britof s cerkvico in nekaj hišami gnezdi na skalnatem holmu tik nad razdrapano strugo Idrije. Za vzpetino je kamnit mostič, prehod na italijansko stran. Iz Britofa se po naši strani ob reki navzdol prebija ozka makadamska cesta do Brega v Goriških Brdih, po italijanski strani pa pelje dobra asfaltirana cesta prav tako ves čas sporedno z reko.
V Umetnostnem vodniku Slovenije je sicer Britof postavljen ob Idrijco, a je v Enciklopediji Slovenije ob pravi reki. Za prisotnost tega majhnega kraja v tej veliki publikaciji je zaslužna poznogotska cerkvica sv. Kancijana, V njej je namreč ohranjen krilni oltar iz leta 1520, ki ima na praznični strani kipe in reliefe svetnikov, na delavniški pa sliko Oznanjenja ... Njegov izvirnik je po obnovi ostal v Ljubljani, na Britofu pa so dobili menda kar dobro kopijo. Krilnih oltarjev je v Sloveniji komaj kaj, zato je britofski primerek vreden ogleda.
Skozi Britof drži pohodniška in kolesarska pot, ki povezuje tri Marijina romarska svetišča: Staro goro nad Čedadom, Marijino Celje pri Ligu in Sveto goro nad Gorico.
Britof je lahko tudi izhodišče za izlet v Beneško Slovenijo. Pol kilometra južno od naselja se od dolinske ceste na italijanski strani odcepi v hrib ozka asfaltirana in zelo zavita pot. Skozi Kodermace, Brda in Kovačevico spleza na slemensko panoramsko cesto, ki drži na jug proti čedajski Stari gori (618 m), na sever pa skozi Dolenji Tarbij, Vrh, Klince in Gnidovco pripelje do velike in slikovite vasi Gorenji Tarbij. Tam imajo rojaki vsako jesen večdnevni kostanjev sejem (burnjak), na katerem se zvrstijo tudi številne pevske in gledališke prireditve. 

Gorska pokrajinica Kambreško

Z omenjenega slemenskega razpotja nad Kanalom se cesta stegne na sever; drži se zahodnega pobočja malo pod vrhom Kolovratovega slemena, iz katerega štrlijo vršaci, visoki nekaj nad 600 metrov.
Po sedmih kilometrih se pot privije v vasico Kambreško, kjer je razpotje. Naprej po ovršju Kolovrata pelje cesta proti Livku, po pobočju dol na vzhodno stran pa se spušča pot v dolino Soče in jo doseže v Ročinju.
Kambreško pravzaprav ni samo vas, temveč pokrajinica na Kolovratu. Vsenaokrog je raztresenih kar 26 zaselkov; tako po ovršju slemena, ki že prehaja v greben, kakor tudi po dolini Soče, ki že postaja komajda prehodna soteska. V nekaterih samotnih hišah nihče več ne prebiva stalno, vračajo pa se vikendarji.
Tri kilometre naprej proti Livku je v zaselku Srednje doma kambreška fara s cerkvijo sv. Trojice. Na razgledišču stoji velika koča kanalskih lovcev; če je kdo doma, se boste lahko odžejali in morda tudi kaj prigriznili. Le dva kilometra naprej je zaselek Pušno, odkoder se spusti precej žalostna pot, ki pri Doblarjih pade k Soči.
Naprej proti Livku je cesta v glavnem še makadamska, vijuga in vzpenja se, svet naokrog pa postaja prav gorski. Končno spet pridemo na asfalt na razpotju malo pod mejnim prevalom Solarji (996 m). Sem prideta tudi naši asfaltirani cesti, stara iz Livka skozi Livške Ravne in nova iz Volč pri Tolminu.
Na italijanski strani prevala stoji prijazna planinska postojanka, cesta pa se skozi Dreko zvije navzdol proti Nadiži, v Špeter, središče Beneške Slovenije. Obilo smeri in možnosti za izlete, razglede in raziskovanja!
Ti kraji - na obeh straneh meje! - so domala pol stoletja po drugi svetovni vojni mejo res čutili kot železno zaveso. Obe oblasti s policijo in vojaštvom sta se ves čas znašale nad Slovenci z obeh strani. Ta norija je seveda mnoge, zlasti mlade, pregnala z domov, kar se še danes nepopravljivo pozna.
Obisk teh krajev ni le izlet, temveč je podpora, opogumljanje ljudi z obeh strani meje, da bi skušali verjeti, da niso povsem pozabljeni in da se je vredno ukvarjati tudi s turizmom, za lažje preživetje.
Prav vam bosta prišla izletniška zemljevida Goriška in Posočje (1:50.000).