Pomlad se oglaša

Pomlad se oglaša

Prosti čas | mar. '10

Doživljamo jo tudi tisti s srebrnino jesenskih let; oglaša se s prebujanjem narave kar pred oknom, v domačem vrtu, ob gozdni stezici. Z dušo in čutili jo dojemamo v enoglasju zelenja in zdaj močnih ali spet nežnih akordih cvetnih barv, v harmoniji in kontrapunktu. 

Veliki zvonček (Leucojum vernum) je eno prvih pomladnih trozvočij: belino perigonovih listov krasijo zelenkasto rumene konice, krepko podporo pa dajejo rastlini živo zeleni jermenasti listi ob sveže navlaženem vznožju. Srečujemo ga po osojnih in vlažnih krajih, po pobočjih v gozdnih preperelinah in po zaraščenih kotanjah, kjer pomladi mezi voda iz zemeljskih zalog ravnokar končane zime. Ponavadi ne raste skupaj z malim zvončkom, ki botanično sodi v povsem drug rastlinski rod. Z velikimi in celo vonjavimi cvetovi se tako močno loči od bolj pritlikavega malega zvončka (Galanthus nivalis), da mu na Cerkljanskem rečejo kar cepljeni zvonček. Zato pa je veliki zvonček po obliki cveta resnično podoben tudi sorodnemu poletnemu zvončku (Leucojum aestivum), ki prav tako samoniklo raste po Sloveniji predvsem po mokriščih.
Nič manj kot v naravi so vsi zvončki tudi v vrtu pravi lepotci, če jim le po cvetenju ne krajšamo listja. Njihova dodatna prednost je v tem, da jih smemo brez škode izkopavati in presajati v polnem cvetu. Z leti iz vsake čebulice nastane skupinica, pri bolj dolgotrajnem razmnoževanju s semeni pa pomagajo celo mravlje. Tudi v lončke ali skodele lahko posadimo čebulice zvončkov, vendar jim je v stanovanju pretoplo. Izredno uporabni so v kompoziciji drugih drobnih pomladi cvetočih čebulnic in gomoljnic na vrtu. Kratek in nepopoln namig pri tem ne sme prezreti žafranov, čebulnih perunik in ozimike.

 Pomladne vetrnice

Pri nas te vetrnice niso vedno in povsod zanesljivo prezimno trdne, saj vsaj nekatere vrste izvirajo iz sredozemskih dežel. Kot neuničljivi trajnici se v vrtu dobro obneseta le domači vrsti z več različki. Prva je podlesna vetrnica (Anemone nemorosa), druga pa zlatičnata vetrnica (Anemone ranuncoloides). Obe sta lepi v grmovnati podrasti, še lepše pa so grške vetrnice (Anemone blanda) s svojimi belimi, modrimi ali rožnatimi cvetovi. Najpostavnejše so seveda sorte vetrnic, ki imajo svoj izvor v vrsti Anemone coronaria. Rečemo jim kar spomladanske anemone. To so do 40 cm visoke in v mrzlem podnebju vsaj pod vejnatim varovalom trajne vrtne zelike. V tleh imajo črnikaste gomoljaste korenike, ki so na prodaj jeseni skupaj z drugimi čebulnicami. Za rastline so značilni dlanasto deljeni listi z nacepljenimi roglji, ki pogosto odženejo že jeseni. Meni je jeseni odgnalo celo cvetno steblo in za naše podnebje predčasno odprt cvet je bil podoben temu na sliki. Posamezni cvetovi so na konceh stebel in vsak je obdan z dvema narezljanima lističema, pravi ovratničarski naborek. Najelegantnejše so sorte z enojnimi cvetovi, čeprav drugi bolj cenijo polnjeno cvetje. V popku odrezano steblo se v vazi dobro drži, barva cvetov pa je - odvisno pač od sorte - bela, rožnata, modra ali rdeča. Podlesna in zlatičnata vetrnica imata v tleh razpotegnjeno koreniko, grške in spomladanske vetrnice pa nepravilno oblikovane gomolje. Saditi jih moramo že jeseni. Vse sortne odbranke razmnožujemo vegetativno, možna pa je tudi setev.

 Suša jih ne prizadene

Sodeč po izkušnjah, smo v pretežno suhem in vetrovnem mesecu, menda pa lahko pričakujemo vse večje pomanjkanje vode tudi poleti. Pri vrtnarjenju se temu ni mogoče izogniti, zato za vsak primer že sušca razmišljajmo o primernem rastlinju za izpostavljene vrtne kotičke. Kar zdaj načrtujmo razmnoževanje, pripravo potaknjencev in zgodnjo setev takim razmeram prilagojenih rastlin! Na pripeko in sušo navajene rastline so večinoma vrste iz toplih krajev, zato pri nas na prostem le redke preživijo, pa naj bodo po naravi trajnice ali enoletnice. Brez posebnih težav si iz marčne setve vzgojimo sadike velecvetnega tolščaka (Portulaca grandiflora), katerega prvotna domovina sta sicer Argentina in Brazilija. Cvetje zlahka nastavi seme, sejančki pa ob količkaj preveč moče radi zgnijejo. Igličasti listi so omeseneli, pri drugi vrsti (Portulaca umbraticola) pa so ploščati in ta tolščak razmnožujemo predvsem s potaknjenci, porezanimi na prezimljenih rastlinah. Podobno jeseni spravimo na varno tudi rastline južnoafriške opoldnevnice, ki nima bolj domačega imena kot delosperma (Delosperma cooperi) in se prav tako odlikuje z omesenelimi poganjki in igličasto prišiljenimi listi. Polegli in močno razvejani poganjki se nikoli ne vzpnejo više od dobrih 10 centimetrov. Značilno žarkasti vijolično rožnati cvetovi se odprejo le na soncu in so veliki do pet centimetrov. Na sončnem mestu se pocvitanje zavleče vse v september. Razmnoževanje s semenom je sicer izvedljivo, vendar bolj zapleteno, zato si raje zakoreninimo potaknjence. Druge vrste delosperm cvetijo belo ali rumeno, prav vse pa v vrtu ali posodi ugonobi preobilna vlaga in slaba drenaža. Vedno moramo imeti v mislih, da takšnim rastlinam najbolj prija sredozemsko podnebje.

 Skrb za vrtno trato

Zasnova nove trate ni lahka naloga, a vse prekopavanje, ravnanje in grabljanje dobre vrtne prsti ne pomaga, če travnega semena ne posejemo o pravem času ali če si s semenskimi zrni za zajtrk postrežejo vrabci vse soseščine. Za vznik je potrebna primerna toplota in vlaga, a zato si pomagamo kar s tem, kar ponuja narava. Toplota bo za vznik v teh tednih čisto pravšnja, naravno rosenje izpod neba v ravno pravih odmerkih pa ponavadi ponujajo aprilski dnevi, tako da je odveč skrb in delo z dodatnim zalivanjem. Zato setev v sušcu priporočam za zanesljiv vznik v aprilu! Kar pa zadeva vrabce, jim prekrižamo načrte s tem, da zagrabljano in potlačeno seme zavarujemo s polipropilensko kopreno, ki je zlahka dosegljiva in veliko cenejša kot mešanica travnih semen.
Ob nakupu semena za vrtno trato zaupajmo sestavljavcem mešanic, ki izberejo vsaj štiri različne travne vrste, drugačne za senco in spet druge za sončne lege. Nekatere travne mešanice vsebujejo tudi seme bele detelje (Trifolium repens), ki skupaj s travami res hitro ustvarja gosto rušo, vendar takšna mešanica ni primerna za vsakršno trato. Predvsem takrat, ko je kratko pristriženo travišče tudi igrišče za naše malčke, se detelji v trati raje izognimo, saj njeni cvetovi bolj kot druge rožice privabljajo čebele in potem do boleče izkušnje z želom v nožici sploh ni daleč. Vrtno trato torej sestavljajo predvsem izbrane trave enokaličnice. Kdor ima rad vmes še marjetice, trobentice, vijolice in plazeči skrečnik ali črnoglavko, jih bo zlahka naselil. Vsi drugi pa lahko kdaj pa kdaj pokličejo na pomoč tudi herbicid, ki prizanese samo travam, onemogoča pa rast širokolistnim rastlinam. Nekatera rudninska gnojila, namenjena vrtnim tratam, imajo dodan tudi herbicid, kar pomeni lažjo oskrbo. 


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media