Posegajmo po začimbah

Dobro počutje | mar. '10

Začimbe, zahvaljujoč vsebnosti pomembnih zdravilnih snovi rastlinskega izvora, sodijo med organizmu prijazne hranilne in varovalne sestavine jedilnika. Pomembno pa je, da jih uporabljamo zmerno, da ne prekrijemo ali spremenimo osnovnega vonja in okusa hrane. Pretirano začinjene jedi pogosto dražijo in poškodujejo sluznico prebavil ter povzročajo bolezenske spremembe na prebavilih, dihalih, srcu in ožilju, pa tudi na izločilih, zlasti ledvicah in jetrih.

Lastnosti in značilnosti posameznih začimb se najmanj razvijejo pri kuhanju v vodi, malo več dajo začimbe »od sebe« v pari, pri cvrenju, peki in dušenju, največ pa pri praženju, zato tedaj uporabimo manjše odmerke.
Kdor doslej pri kuhanju ni uporabljal začimb, naj se nanje začne privajati postopoma, sicer se mu lahko upre (preveč) začinjena hrana. Najprej naj sleherni porciji hrane doda približno tri čajne žličke (zvrhano jedilno žlico) svežih ali skromno čajno žličko (raje 3) posušenih začimb.
Glavnina začimb ali zelišč sodi v tri družine:

- kobulnice: janež, komarček, koperc, krebuljica, kumina, luštrek, mala svitlica, pastinak, peteršilj;
- košarice: kamilica, ognjič, pelin, regrat, rman, vratič;
- ustnatice: izop (ožep), kopriva, majaron, materina dušica, melisa, meta, rožmarin, šetraj, žajbelj.
 

V nadaljevanju predstavljamo zdravilne lastnosti nekaterih najbolj razširjenih začimb:
- Bazilika. Najbolj cenjena je sveža. Hrani daje prijeten, svež okus in lajša prebavo. Pomirja želodec, odpravlja zaprtost, pospešuje in ureja prebavo ter preprečuje napenjanje in krče. Pomirja in lajša prehlad ter pomaga pri vnetju sečil.
- Brin. Koristi pri odvajanju vode, revmatizmu in pomanjkanju teka. Spodbuja in lajša prebavo (napenjanje, vetrovi, slabost, zgaga, delovanje jeter). Žene na vodo, pospešuje potenje in čisti kri.
- Čebula. Vsebuje ostra in okusna aromatična olja, kisline, vitamine in antibiotike. Spodbuja zdravljenje vnetij dihal, prebavo, znižuje krvni tlak in raven sladkorja v krvi. Čebula je znana kot zeliščna oblika aspirina, saj vsebuje obilico gorčičnih olj, ki so skoraj tako učinkovita kot salicilna kislina. Eterično olje čebule zavira vnetje in blaži različne krče. V domačem zdravilstvu velja čebulni sok za odlično sredstvo proti glavobolu, povišani temperaturi in bolečinam v sklepih, vpliva pa tudi na splošno čilost. Zunanja uporaba: obkladki in mazila pri pikih žuželk, opeklinah, ozeblinah in bolečinah v vratu.
- Česen. Vsebuje encime, vitamine, minerale, eterična olja, rastlinske hormone, antibiotike idr. Krepi organizem, spodbuja tek, pospešuje prebavo, dviguje odpornost, razkužuje, uničuje bakterije (blaži vnetja), znižuje krvni tlak, preprečuje arteriosklerozo in upočasnjuje staranje.
- Hren. Pospešuje izločanje želodčnih sokov, spodbuja tek in krepi prebavo. Vsebuje eterično olje, ki čisti dihala in pomaga pri zdravljenju revmatizma, išiasa, vnetij živcev in rebrne mrene. Previdnost pri uživanju priporočamo predvsem ledvičnim bolnikom.
- Ingver. Sestavine, ki jih vsebuje, spodbujajo delovanje osrednjega živčevja (hrana za možgane), pospešujejo znojenje in pomagajo pri slabosti. Obenem pa pospešuje tudi pretok krvi in prebavo.
- Janež. Blaži in odpravlja bolečine, pomaga pri krčih v prebavilih, slabi prebavi, neješčnosti, vnetju dihal, slabosti in razdražljivosti (pomirja).
- Kamilica. Vsebuje grenčine in eterična olja ter ogljikov hidrat azulen, ki preprečuje in zdravi vnetja. Zdravi obolenja želodca, prebavil, mehurja, pomaga pri napenjanju in driski, vnetjih dihal (grgranje, sopara, pitje čaja). Pri bolečinah v želodcu si pripravite čaj iz treh žličk posušenih cvetov kamilice, ki jih poparite z 200 ml vode, pustite stati od 5 do 10 minut, odcedite in po majhnih požirkih pijte ohlajeno – svež čaj si pripravite trikrat na dan. Pomaga tudi pri slabosti, bruhanju in driski. Zunanja uporaba: obkladki pri vnetjih kože, čirih in okužbah ran. Sedeče kopeli: hemoroidi, krči v trebuhu.
- Komarček. Eterična olja, sladkor, škrob in rudnine v rastlini odpravljajo krče, mehčajo sluz, spodbujajo prebavo, zdravijo vnetja dihal ali prebavil, pomirjajo. Zunanja raba: očesni obkladki in kopeli.
- Klinčki (nageljnove žbice). Spodbujajo tek in prebavo, delujejo baktericidno, blažijo glavobol, preprečujejo bruhanje in kolcanje.
- Koriander. Spodbuja prekrvitev telesa in uravnava prebavo.
- Koromač. Prijetnega sladkega okusa in privlačne aroma se lepo ujema s številnimi jedmi, močno zmanjša potrebo po dodajanju sladkorja (in nadomestkov) kislim jedem.
- Kumina. Preprečuje prebavne motnje (napenjanje, krči), spodbuja izločanje prebavnih sokov ter delovanje želodca in črevesja, odpravlja krče v rodilih in pomirja.
- Lovor. Pospešuje in ureja prebavo, preprečuje prebavne težave in motnje - napenjanje, spahovanje, krče in vetrove. Krepi prebavila in spodbuja njihovo delovanje.
- Luštrek. Odpravlja prebavne motnje, koristi pri vodenici, vnetju ledvic in mehurja, revmatizmu, putiki, vnetjih dihal in bolečinah v vratu.
- Majaron (je v tesnem sorodstvu z origanom). Učinkovit je proti napenjanju in krčem prebavil, vnetju dihal, kašlju in astmi ter pri vrtoglavici.
- Melisa. Pomirja, odpravlja krče, vetrove, nespečnost, težave z živčevjem in srcem, blaži razdražljivost, glavobol, slabost; če jo uporabljamo zunanje (v alkoholni tinkturi), pomaga pri revmatizmu, bolečinah, zmečkaninah, izlivih krvi, ozeblinah. Pomirja vnetje debelega črevesja, preprečuje in blaži želodčne krče in spodbuja prebavo po obilnih obrokih. Sodi tudi med odlična naravna pomirjevala, ki ne povzročajo stranskih učinkov in odvisnosti.
- Muškatni orešček, tropska dišavnica, ki velja za rastlinsko drogo. Poznavalci vedo povedati, da vsebuje določena eterična olja, ki v večjih količinah povzročajo neugodne, halucinacijam podobne občutke.
- Origano, aromatična trajnica, ki je na voljo v blagi in v pikantni obliki, je značilnega, intenzivnega okusa in vonja – zahvaljujoč vsebnosti prijetno dišečega aromatičnega olja. Origano je bogat z železom in magnezijem, vitamini A, C in H, omega 3 maščobnimi kislinami in grenčinami. Učinkovit je pri prehladu, krčih želodca, prebavnih težavah (dodajamo ga jedem, ki napenjajo in povzročajo vetrove), lajša kašelj, blaži vnetja dihal in znižuje telesno temperaturo.
- Paprika (čili). Vsebuje veliko vitamina C in A, eterična olja, barvila, aktivne zdravilne snovi. Spodbuja tek in delovanje prebavil (zlasti izločanje sline), širi žile (visok pritisk), zavira razmnoževanje bakterij. Draži kožo. Zunanja raba: pomaga pri revmatizmu, vnetju poprsnice.
- Pelin. Lajša prebavo, spodbuja tek, odpravlja prebavne motnje, drisko, bruhanje, bolečine, splošno slabost, revmatične težave. Zunanja raba: preprečuje draženje kože.
- Peteršilj. Žene na vodo, spodbuja prebavo, lajša bolezni sečil (ledvični kamni), revmatizem, zlatenico, dviguje odpornost. Peteršilj vsebuje znatne količine vitamina C, obenem pa je bogat tudi z apiolom, ki naj bi dvigoval pogum ter krepil občutek moči in sposobnosti.
- Poper. Pospešuje želodčno motoriko in spodbuja tek, lajša prebavo, znižuje povišano telesno, zavira prehlad.
- Rukola (pogosteje se uporablja kot zelenjava). Pospešuje in spodbuja prebavo, preprečuje slab zadah iz ust, pomaga pri  hujšanju (nasiti, a ne redi).
- Rožmarin. Močno aromatična sredozemska rastlina, ki lajša in spodbuja prebavo in presnovo, spodbuja prekrvitev, poživlja in krepi.
- Šetraj. Vsebuje čreslovine in eterična olja, ki uničujejo bakterije. Primeren je pri prebavnih motnjah (krči, napenjanje, vetrovi) in vnetjih prebavil. Uspešno lahko nadomesti sol v jedi. Pri zunanji rabi naj omenimo kopeli proti slabosti.
- Timijan. Spodbuja in lajša prebavo, pospešuje prebavo maščob (zlasti živalskih), pomaga proti slabemu zadahu.
- Zelena. Vsebuje eterična olja, minerale, kremenčevo kislino, kuhinjsko sol, glikozide in aminokisline. Žene na vodo (bolezni sečil, revmatizem, putika), čisti kri, spodbuja tek, krepi potenco in povečuje libido, pospešuje prebavo in presnovo, pomaga proti ustnemu zadahu.
- Žajbelj. Sestavine, kot so čreslovine, grenčine in eterična olja so učinkovite pri prehladnih obolenjih in vnetjih (dihal, prebavil), težavah s trebušnimi organi in prekomernemu potenju; spodbuja prebavo, krepi, utrjuje in pomlajuje. Pri zunanji rabi omenimo obkladke, grgranje in soparo pri okužbah, vnetjih in krvavitvah v ustih, grlu in žrelu, pri bolečinah v predelu vratu, po pikih žuželk in kačjih ugrizih.
 

Posebno pozornost zaslužijo začimbe in zelišča, ki spodbujajo in krepijo odpornost organizma ter mu pomagajo v boju z okužbami. Mednje na primer sodijo: mačji krempeljci in mačja meta, čebula in česen, grenivkine peške, ingver, bezeg, kamilica, ameriški slamnik idr.


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media