Ko nagaja ščitnica

Dobro počutje | mar. '10

Ščitnica je žleza, ki je v normalnem stanju ne vidimo in ne čutimo; pa tudi takrat, ko ne deluje pravilno, težave pogosto pripisujemo drugim boleznim. Te so lahko zelo raznovrstne, od blagih do hujših, v skrajnih primerih gre lahko tudi za stanja, ki ogrožajo življenje.

Ščitnica je metuljaste oblike, leži pa na prednji strani vratu, nekoliko pod adamovim jabolkom in obdaja sapnico. Če je normalne velikosti, je ne boste našli, otipamo jo lahko le, če je povečana. Glavna naloga ščitnice je tvorba ščitničnih hormonov T4 (tiroksin) in T3 (trijodtironin). Hormone izloča ščitnica neposredno v krvni obtok, zato sodi med žleze z notranjim izločanjem. Tudi delovanje ščitnice je pod nadzorom. Njeno delovanje usmerja hipofiza - žleza v možganih, ki ščitnico nadzira z izločanjem hormona TSH (tirotropin). Upad hormonov T3 in T4 je signal za hipofizo, da poveča izločanje TSH. Ščitnica za svoje delovanje nujno potrebuje jod, ki pa ga v našem okolju in v prehrani ni v izobilju, zato ga dodajajo kuhinjski soli (oznaka »jodirana« na embalaži). Ščitnica s pomočjo izločenih hormonov uravnava in spodbuja presnovo in tako vpliva na številna tkiva v telesu. Nujna je za razvoj ploda med nosečnostjo ter za rast in razvoj možganov pri otrocih. Vpliva na srce, prebavila, kožo, dihala, kosti, telesno temperaturo, na pretvorbo hranil v energijo in je nujna za normalno delovanje praktično sleherne celice v telesu.
Bolezni ščitnice niso redke, pogosteje pa prizadenejo ženske, in to največkrat v rodni dobi. Glavni skupini simptomov se pojavljata zaradi prevelikega (hipertiroza) ali premajhnega (hipotiroza) izločanje ščitničnih hormonov, kar je posledica različnih bolezni. Pogostejšo skupino sestavljajo tiroiditisi, vnetja ščitnice, pojavljajo pa se tudi rakava obolenja. Znana in pogostejša golšavost, ko je zaradi pomanjkanja joda močno povečana ščitnica, se pa zaradi jodiranja kuhinjske soli v novejšem času pojavlja zelo redko. Enako velja za kretenizem, motnjo v razvoju otrok, ki se lahko razvije zaradi primanjkljaja joda in s tem pomanjkanja ščitničnih hormonov.
Najpogostejša preiskava v ambulanti družinskega zdravnika je določanje vrednosti TSH, kar ugotavljamo z odvzemom in preiskavo krvi. Če vrednost TSH ni v mejah normale, določimo še nivo ščitničnih hormonov. Zelo pogosta in koristna preiskava je ultrazvočni pregled. Včasih je potrebna scintigrafija (slikanje) s kamero, ki zaznava radioaktivno sevanje. Za ločevanje med rakavimi in nerakavimi boleznimi žlezo punktiramo z iglo in tako pridobimo material za mikroskopski pregled. V diagnostiki se uporabljata tudi CT (računalniška tomografija) ali MR (magnetna resonanca).

 Preveliko izločanje ščitničnih hormonov - hipertiroza

Bolniki s preveliko vrednostjo ščitničnih hormonov so nemirni, utrujeni, hujšajo kljub normalnemu ali povečanemu vnosu hrane, slabo prenašajo vročino in se znojijo. Pojavlja se tresenje rok, utrujenost ob manjših naporih, driske. Koža je topla, vlažna, lasje pa izpadajo. Bolniki čutijo razbijanje ali neenakomerno bitje srca ter druge motnje srčnega ritma. Ne morejo spati, so psihično razdražljivi ali apatični in depresivni, imajo težave s koncentracijo. Oči so preobčutljive za svetlobo in lahko delujejo izbuljeno. V to skupino sodi razmeroma znana bolezen bazedovka.

Hipertirozo zdravimo:
s tireostatiki, to so zdravila, ki zavirajo nastajanje ščitničnih hormonov.
Z radioaktivnim jodom: ker ščitnica kopiči jod, se v njej nakopiči tudi »terapevtski« radioaktivni jod in s sevanjem uničuje tkivo ščitnice, da se zmanjša produkcija hormonov. Terapija pogosto prekomerno zniža njihovo izločanje in jih je zato treba nadomeščati.
S strumektomijo: kirurška odstranitev ščitnice ali njenega dela.

 Pomanjkanje ščitničnih hormonov - hipotiroza

Nezadostna količina ščitničnih hormonov zaradi upočasnitve presnovnih procesov v telesu povzroča številne bolezenske znake: bolniki postanejo utrujeni, zaspani, brezvoljni, pozabljivi, slabo prenašajo mraz, so zaprti, poveča se jim telesna teža. Koža postane hladna, suha, bleda, izpadajo lasje in dlake. Bolniki dobijo otopel obraz, počasen govor in nasploh delujejo upočasnjeno. Tudi v tem primeru se pojavljajo motnje srčnega ritma, motnje v koncentraciji, zmanjša se zanimanje za okolico, razvijejo se znaki depresije. V skrajnem primeru pomanjkanje teh hormonov povzroči zmedenost, motnje zavesti in komo. Hipotirozo zdravimo z nadomeščanjem ščitničnih hormonov z zdravili v obliki tablet.
Motnje v delovanju ščitnice povzročajo težave v različnih organskih sistemih. Simptomi so pogosto številni in niso značilni, zato tudi bolezni ščitnice zlahka spregledamo, posamezne simptome pa pripišemo letom, psihičnim motnjam, depresiji, utrujenosti. Zaradi spregledane bolezni ščitnice se lahko dolgotrajno napačno zdravimo in imamo slabšo kakovost življenja.
Če opazimo naštete simptome, moramo obiskati zdravnika, ki bo s preiskavami ovrgel ali potrdil bolezen. Enako velja, če zatipamo zatrdlino ali izboklino na sprednji strani vratu. Zaradi pogosto neizrazitih težav in posnemanja drugih bolezni je zelo pomembno samoopazovanje. Zdravniku zaupajmo vsa svoja opažanja in težave, saj bomo tako hitreje prišli do prave diagnoze in ustreznega zdravljenja.