Vam šumi v ušesih?

Dobro počutje | mar. '10

Zvonjenje (po latinsko tinitus), šumenje, brenčanje, škripanje, cviljenje ali žvižganje v ušesih spravlja na rob obupa veliko, predvsem starejših ljudi. Ti čudni zvoki so lahko stalni ali pa se pojavljajo občasno. Včasih se hkrati oglaša več šumov, lahko jih zaznavajo samo v enem ali v obeh ušesih hkrati, lahko pa preprosto zvenijo v glavi.

Za večino bolnikov pomeni ta hrup hudo neprijetnost, ki lahko močno zmanjša kakovost življenja. Pravijo, da je zvonjenje najbolj moteče zvečer, ko bi človek rad zaspal, pa zaradi bučanja v glavi ne more … 
Tinitus so opisovali že stari Egipčani in Babilonci. Danes ga je več v državah z višjim standardom in z bolj razvitim zdravstvenim sistemom. Polovica tistih, ki imajo tinitus, ima tudi okvaro sluha, od 20 do 40 odstotkov pa jih je še preobčutljivih na glasne zvoke iz okolja.
O tem, kako se soočiti s to nadlogo, ki največkrat ni ozdravljiva, v veliki večini primerov pa tudi mine, smo se pogovarjali z asist. mag. Sabo Battelino, dr. med., specialistko otrorinologije, ki dela na kliniki za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani.
»Če komu kdaj v ušesih zvoni, to še ne pomeni, da gre za tinitus, ki se je pojavil in ne bo več izginil. Največkrat nadležno piskanje mine že naslednje jutro, ko se človek dobro naspi. Če pa kar traja, naj najprej obišče svojega zdravnika, ki ga bo, če bo treba, poslal k otorinolaringologu,« nam je povedala na začetku pogovora.
Če je vzrok za zvonjenje v ušesu ušesno maslo ali smet v ušesu, ju bodo zdravniki odstranili z izpiranjem; če gre za okužbo v ušesu, bodo predpisali antibiotik itd. Če se izkaže, da povzroča težave tumor, bodo seveda bolnika operirali, če je tinutus posledica tako imenovanega sindroma čeljustnega sklepa, bodo pacienta napotili k ortodontu ali drugemu specialistu itd.
Poudari, da tinitus mnogokrat povzroči premočan hrup, saj je vzrok skoraj za polovico primerov tinitusa prav okvara notranjega ušesa. Zato si je v hrupnih razmerah pametno zamašiti ušesa s posebnimi zamaški ali čepi. Vsakdo naj bi si vsaj enkrat na teden privoščil tudi odmor brez hrupa. Idealni so sprehodi v gozd.
»Preglasen hrup pogosto trajno okvari za zvok občutljive celice v polžu, spinalnem organu v notranjem ušesu. Že enkratna izpostavljenost nenadnemu glasnemu zvoku lahko povzroči zvonjenje v ušesih!« Zato naša sogovornica meni, da bi se morali vsi, predvsem pa mladi, ki imajo kar naprej na ušesih slušalke s preglasno glasbo, zavedati, da tem lahko pridobijo težave z ušesi.

 Vzrokov je več

Tinitus lahko povzroči tudi stres ali preobremenjenost z delom. Ko se človek sprosti in si odpočije, ponavadi mine tudi zvonjenje v ušesih. Tudi težave na velikih vratnih ali možganskih žilah lahko povzročijo tinitus, zato so tovrstni bolniki pogosto napoteni na (ultrazvočni) pregled vratnih žil.
 »Če se osredotočim bolj na otorinolaringološke vzroke zvonjenja v ušesih, moram reči, da lahko nastane kot posledica sprememb v zunanjem ušesu. Sem sodijo prirojene spremembe na sluhovodih, tujki v sluhovodu (najpogosteje ušesno maslo), zaradi vnetja zoženi sluhovodi. Tinitus lahko nastane tudi kot posledica sprememb v srednjem ušesu, kot so bolezensko spremenjeni bobniči, luknje v bobniču, tekočina v srednjem ušesu, zarastline ali kostenenja sicer vezivnih struktur; zaradi bolezni in poškodb notranjega ušesa (polžka) ali slušnega živca itd. Vzrok za zvonjenje v ušesih so lahko še motnje prekrvavitve notranjega ušesa, previsok krvni tlak, slabokrvnost, nezadostno delovanje ščitnice. Zvonjenje v ušesih je lahko tudi simptom težav v vratu ali čeljusti, lahko gre za otosklerozo, degenerativno bolezen drobnih koščic v srednjem ušesu itd.«
Da bi ugotovili, ali je vzrok tinitusa bolezen, ki jo je mogoče pozdraviti, bo bolnika že splošni zdravnik poslal na pregled k različnim specialistom.
»Tistim, ki pridejo v našo ambulanto, natančno pregledamo ušesa, nos in grlo. Pri šumenju v ušesih tudi preverimo, ali bolniki sicer dobro slišijo in ali imajo morda motnje v ravnotežju.«
Pri kroničnem tinitusu uspešnega zdravila ni. Obstaja sicer nekaj zdravil in metod, tudi alternativnih, ki pa ne dajejo vedno dobrih rezultatov, in jih ni mogoče uporabljati pri vseh bolnikih. Tu je treba omeniti dopolnilno zdravstveno metodo akupunkturo, ki pa jo opravljajo izključno zdravniki.
»Mnogim pomagajo zdravila za širjenje žil, nekaterim tudi zdravila, ki vplivajo na celične membrane v notranjem ušesu, a ne vsem. Tudi operativne terapije ni. Če gre hkrati tudi za naglušnost, je priporočljiv slušni aparat. Obstajajo tudi aparati, ki proizvajajo različne zvoke, ki delno prekrivajo tinitus.«
Zdravnica omeni, da nekaterim pomaga tudi prehrana, ki izboljša krvni pretok v telesu, torej tudi v ušesih. To pa je prehrana z malo nasičenih maščob in holesterola. Torej je treba namesto mastnih jedi (mastno in ocvrto meso, mlečni izdelki z veliko 3,5 maščob itd.) jesti veliko sadja in zelenjave in mlečnih izdelkov z manj maščob, kar je tudi sicer priporočljivo pri marsikateri zdravstveni tegobi.
Raziskave to tudi pokazale, da velikemu deležu ljudi z zvonjenjem v ušesih primanjkuje vitamin B12, ki ga vegetarijanci ne dobijo dovolj s hrano. Nekaterim pomaga tudi dodajanje kolagena, ki ga lahko kupite tudi v navadnih trgovinah z živili.

 Kako se s tinitusom naučite živeti:

-Posvetite se zdravemu načinu življenja, predvsem preprečite stres.
- V ušesih manj zvoni, če na zvonjenje pozabimo, zato čim več hodite v družbo, ukvarjajte se s športom in se veliko sprehajajte v naravi.
-Doma poslušajte glasbo. Marsikomu odleže, če posluša nežno glasbo, tudi ko gre spat.
-Čim bolj se sprostite. V ušesih bolj brni, če smo v stresu.
-Zaščito za ušesa, vato, zamaške uporabljajte samo, če je hrup res velik.
-Ko slišite tinitus, se osredotočite na poslušanje določenega drugega zvoka (v daljavi) in se prepričujte, da tinitusa ni in da ga ne slišite. S kognitivno terapijo lahko vzpostavimo nove živčne povezave, ki nekako premostijo poškodovano živčno pot. Kasneje lahko dosežemo ozdravitev, ko »samodejno« deluje novonastala živčna povezava in tinitus izgine.

Hrupu, starostni naglušnosti, nenadni izgubi sluha, vnetjih, poškodbah, otosklerozi, menierovi bolezni ... Nastane lahko tudi zaradi bolezni srca in ožilja, bolezni presnove ter pri nekaterih sistemskih, nevroloških, psihiatričnih boleznih, stresu, poškodbah glave in vratu. Povzročajo ga tudi nekatera zdravila in kemikalije.

Kako nastane tinitus, še vedno ni povsem razjasnjeno. Vse preiskave in izkušnje kažejo, da sprva nastajajo spremembe v čutnih slušnih celicah notranjega ušesa, kjer se mehanska energija zvoka prek procesov v celici pretvarja v bioelektrično, ki prek živčnih poti prispe v možganske centre, ali pa gre za posledico okvar na centralnih živčnih poteh. Pri poslušanju – pa tudi pri tinitusu - sodelujejo različni deli možganov, na primer limbični sistem, ki je odgovoren za občutke, čustva, procese učenja, ter prefrontalni korteks, ki je odgovoren za vedenje. Zaradi tega lahko na stopnjevanje tinitusa vplivajo še stres, depresija, nespečnost, strah ter napetost. Čeprav v začetku najdemo vzrok za tinitus v notranjem ušesu, pa se čez čas proces spremeni, informacija kroži v možganih in ni več odvisna od podatkov iz ušesa. Tinitus potemtakem bolj doživljamo kot slišimo. Če v takem stanju uničimo uho, prerežemo živec, ostaja tinitus nespremenjen, ne preneha, saj ostajajo nespremenjeni više ležeči deli slušne poti, predvsem pa možganski centri za sluh, ki so lahko tudi krivci za njegov nastanek.