Dotiki so pomembni
Spolnost je pomemben del partnerskega odnosa in ogledalo harmonije v odnosu. Če je bil v mlajši dobi to pomemben in pogost način izkazovanja ljubezni, navezanosti, izražanja čustev, bo želja po spolnosti ostala tudi v poznih letih. Kadar pa možnosti ali želje po spolnem aktu ni več, ne smemo pozabiti na dotike in na drobne nežnosti.
Spolna aktivnost pri starejših sicer res upada, vzrok za to pa je bolj povezan s pridruženimi boleznimi in socialnimi okoliščinami. Za spolnost leta niso ovira, treba se je le prilagoditi zmožnostim ter fizični kondiciji, pravi specialistka psihiatrije Irena Rahne Otorepec, ki v ambulanti za spolne motnje in partnerske odnose svetuje posameznikom in parom različnih starosti.
»S staranjem seveda pridejo nekatere pomembne spremembe, čedalje počasnejše vzburjenje, manj močnih erekcij, zmanjšanje vlažnosti nožnice, krajši orgazmi. Na spolne motnje vplivajo nekatera zdravila, denimo za zdravljenje hipertenzije ali psihiatrična zdravila ter določene kronične bolezni (sladkorna bolezen, možganska kap, degenerativne bolezni sklepov, žilne bolezni, kronična ledvična odpoved), pretiravanje z alkoholom, kajenje ... Radikalni operativni posegi, kot sta odstranitev prostate ali maternice, prav tako lahko negativno vplivajo na spolnost.«
Ob tem naj omenimo, da je lahko spremenjeno spolno vedenje eden od znakov demence. Zaradi določenih procesov v frontalnem čelnem režnju pride do motenj, ki se kažejo kot vulgarno govorjenje, zelo vsiljivo ali celo nasilno vedenje, pa tudi kot izrazito spolno poželenje, ki prej za to osebo ni bila značilno.
»Sicer pa se moški oglasijo v ambulanti najpogosteje zaradi erektilne disfunkcije ali težav s prezgodnjim izlivom. Pri ženskah so pogostejše pomanjkanje spolne želje, težave z doživljanjem orgazma ter bolečine pri spolnih odnosih. Najbolj so zanje moteče bolečine, ki se včasih stopnjujejo do tolikšne jakosti, da se pojavi nehotni krč mišic, ki obdajajo nožnično odprtino (strokovno to imenujemo vaginizem) in preprečuje spolni akt. Med psihološkimi vzroki za spolne motnje je na prvem mestu nesproščenost pri spolnosti, nerazumevanje v partnerskem odnosu, depresija, tesnobne motnje, stres. Določeni duševni dejavniki, ki ohranjajo spolno motnjo, pa so na primer predvidevanje nadaljnjih spolnih neuspehov pri moškem z motnjo erekcije, strah pred intimnostjo, nizko vrednotenje samega sebe, slaba komunikacija med partnerjema, splošno nerazumevanje v partnerskem odnosu, duševne motnje, kot je depresija, pa tudi slaba poučenost o spolnih tehnikah in o spolnosti na sploh,« pravi dr. Rahne Otorepec, ki ugotavlja, da ljudje premalo poznamo svoje telo, odzive in občutke.
Pogovor marsikaj reši
Pomembno je, da se partnerja o težavah pogovarjata in kadar sama ne zmoreta odpraviti težav v spolnosti, poiščeta pomoč pri osebnem zdravniku, urologu ali ginekologu ali pa v ambulanti za spolne motnje in partnerske odnose. Psihiatrinja svetuje, da partnerja poiščeta pomoč takoj, ko ju začnejo motiti težave, kajti čim dlje časa trajajo, tem bolj dolgotrajne posledice pustijo. »Včasih pomagajo zdravila (na primer za erektilne težave) ali lubrikant za suho nožnico. Včasih partnerja potrebujeta le strokovnjakov »pogled« na njune težave, morebiti kratek nasvet, potrditev njunih razmišljanj. Marsikdo pa potrebuje psihoterapijo, kar pomeni daljše zdravljenje s pomočjo poglobljenih, zelo odkritih pogovorov s terapevtom. Vsaka motnja, tudi če je organska, namreč vedno vpliva na psiho. Kadar v našo ambulanto že prvič prideta oba partnerja, je to dober znak, da se o težavah kljub vsemu pogovarjata. Na splošno pa se ljudje premalo pogovarjamo o spolnosti. Zaradi zamolčanih želja, strahov, dilem in predsodkov se lahko spolne težave poglabljajo, ljudje pa ostajajo nezadovoljni in trpijo.«
Pogosto moški težko razumejo, da se ženske, ki prihajajo v meno, lahko slabo počutijo in da jim večkrat ni do spolnosti; ali pa da, denimo po odstranitvi rodil doživljajo, kot da bi izgubile svojo ženskost. Po drugi strani pa je moškemu, ki ima težave z erekcijo, to težko priznati. Počuti se lahko povsem nesposobnega, trpi njegova samozavest zato se pogosto začne izogibati spolnim odnosom. Ni pa malo parov, ki v zrelih letih, ko imajo manj skrbi in več časa drug za drugega, doživljajo spolnost kot prijetno, igrivo in sproščujočo. Zlasti nekatere ženske po menopavzi »na novo« zaživijo, postanejo bolj odprte, radovedne in sproščene ter bolj uživajo v spolnosti.
In kako poteka obisk v ambulanti? »Kadar prideta oba partnerja, se pogovorimo o težavah, skušam ugotoviti, kakšen je njun partnerski odnos in kakšne so njune razlage za pojav spolnih težav. Naslednjič se pogovorim ločeno z vsakim posebej in nato naredimo načrt obravnave, upoštevaje cilje, ki jih imata partnerja in ki so dosegljivi. Včasih je treba odpraviti neustrezna stališča ali predsodke glede spolnosti, ki so pogosto zelo zakoreninjeni. Vsekakor pa velja pravilo, da se morata partnerja glede spolnosti in spolnih tehnik dogovoriti in početi le tisto, kar je obema všeč.«
Kaj storiti, ko ima eden od partnerjev željo po spolnosti, drugi pa ne? Dr. Rahne Otorepec odgovarja: »Če imata kakovosten partnerski odnos in se znata pogovarjati, lahko partnerja sklepata kompromise tudi na področju spolne aktivnosti. Najprej pa je treba izvedeti za ozadje razlik v spolni želji. Nekaj je seveda vsakemu posamezniku dano, to je biološki spolni nagon, veliko pa dodajo spolne izkušnje - zlasti negativne izkušnje so pogost razlog, da upade želja po spolnosti. Velikokrat ženske tarnajo, da je moškim bolj za kvantiteto kot za kvaliteto, da imajo potrebe po seksu, manj pa so zmožni izražati nežnost, se ljubkovati. Ženske tudi pogosto čutijo, da jim je spolnost bolj dolžnost kot užitek. Partnerja se morata vsekakor stalno dogovarjati, kakšno spolnost si želita, odločitve pa spoštovati in upoštevati.«
Če ni več želje ali možnosti za spolne odnose, lahko partnerja to nadomestita z ljubkovanjem, božanjem, dotiki, poljubi. »Marsikomu, žal, spolni odnosi res pomenijo zgolj spolni akt in tako hitro pride do frustracij. Zato pa je nujno, da spolnost dojemata široko, da se dotikata, se znata pogovarjati o spolnih željah, pričakovanjih, stiskah, skratka, da ohranjata intimnost in da ne zanemarita telesne bližine. Saj ni treba, da je cilj vsakega spolnega odnosa zgolj doseganje orgazma, lahko se dobro počutita v objemu in jima to prinese spolno zadovoljstvo.«
Pri tem pa je odločilnega pomena spoznanje, da spolnost ni le akt in da partnerski odnos ne sme biti razvrednoten zgolj na seksualnost. Par ima skupno preteklost, otroke, vnuke, veže ju ljubezen, navezanost, spoštovanje. Res pa je vsako partnerstvo drugačno in če je nastajalo nekaj desetletij, ga je težko povsem spremeniti, a spremembe so možne, če si jih želimo. »Človek ima pravzaprav srečo, da je učljiv do konca življenja,« spomni dr. Rahne Otorepec, »kar pomeni, da lahko kadarkoli napredujemo, spremenimo naš pogled na spolnost, komunikacijo, če to iskreno želimo. Včasih je dovolj, da smo pozorni na malenkosti, da partnerki ali partnerju namenimo prijazno besedo, pohvalo, prinesemo rožico ... Če nam je do tega, da vidimo ob sebi srečen obraz, se bomo potrudili!«
Koristno:Ambulanta za spolne motnje in partnerske probleme je redna ambulanta Psihiatrične klinike, deluje pa v okviru Centra za mentalno zdravje na Zaloški 29 v Ljubljani (nekdanja vojaška bolnica).
Za pregled se naročite na tel. št: 01 587 49 43, napotnice ne potrebujete napotnice, pregled je brezplačen, čakalna doba je približno dva meseca.
