Kaj pri vas tudi čakate?

Zgodbe | mar. '10

Kaj pri vas tudi čakate? 

Pika Nogavička, Katarinca, Mojca, Živa, Jana, Pika so punčke iz cunj, ki jih je izdelala skupina prostovoljk z univerze za tretje življenjsko obdobje in so že v objemu svojih »posvojiteljskih družin«. Z nakupom punčke so tako omogočili cepljenje otrok v manj razvitih državah.

Skupina, ki se imenuje kar »Punčke iz cunj«, je nastala pred približno štirimi leti in je plod sodelovanja med UNICEF in univerzo za tretje življenjsko obdobje, pa tudi četrtno skupnostjo Ljubljana-Center, kjer so prostovoljke našle prijazno zavetje. Srečujejo se enkrat na teden in ostanejo skupaj tri ure ali kaj takega. Dovolj, da izmenjajo misli, vtise. A pomembno je delo, ki ga med enim in drugim srečanjem opravljajo v domačem okolju. Pa ne le delo! Pomembno je o punčkah razmišljati, zmeraj in povsod. Nemalokrat tako njihove »matere« zanese pot v to ali ono galerijo, kjer se ob opazovanju portretov utrne zamisel. Pa tudi študij umetnostne zgodovine pri tem pomaga. So pa zato nekatere punčke videti kot meščanska dekleta iz devetnajstega stoletja, v čipkastih in visoko zapetih bluzicah, druge pa so spet bolj zdajšnje in so v kavbojkah. Njihove »matere« si s posvojitelji tudi dopisujejo in ob koncu leta nemalokrat med  njimi zakrožijo voščilnice.
»Pomembno je, da nas družina pri delu podpre«, se strinjajo članice skupine. »V moji družini so vsi okrog mene, a ponekod se zgodi, da tudi niso«, pravi Alenka Sterle. »Mislijo, da bi bilo pomembneje, če bi se babi učila računalništva, tujih jezikov, zgodovine.« Drugje spet so si »matere« punčk v družini pridobile veliko navdušenih sodelavcev, ki zbirajo imena iz koledarjev in knjig, pišejo vabila za razstave in jih oblikujejo na računalniku, zbirajo in izbirajo blago za punčke … pa seveda pridejo na razstave. Razumejo pomen in bogastvo prostovoljstva. »Nekoč so v nekem časopisu zapisali, da darujemo čas za ustvarjanje teh punčk«, je povedala Regina Hanc. »Saj so nedvomno hoteli dobro, a to je pomanjkljivo rečeno. Mislim, da darujemo veliko več, pa tudi veliko več dobimo, kot bi si kdo mislil, saj je taka narava prostovoljnega dela.«
»Ko sem prišla v skupino in sem si ogledala nekatere punčke, sem bila prepričana, da tega res ne bi zmogla, da ne bi znala narediti take punčke«, je povedala Berta Kladnik. A Regina Hanc, ki je nekakšna neformalna mentorica v skupini, ima spretne prste in hitro pokaže: »Vzameš takole, izrežeš, nabereš, narediš ježa« ... Znanje pridobivajo vse članice, a ga druga drugi tudi darujejo ter zlagajo skupaj. Ta zna narediti copatke za punčko, druga kaj drugega. Ena od članic skupine pravi: »Naredila sem punčke, a želim si le tega, da bi jih lahko videla moja pokojna mama.«