V podzavesti se marsikaj skriva

Dobro počutje | mar. '10

PSIHOLOGIJA

Vzniknil mi je spominski zapis, ki ga bom zaradi asociacije z morebitnim podobnim vedenjem nekoliko podrobneje predstavil.

Nekega dne sta v moj psihiatrični dispanzer dva spremljevalca pripeljala sodelavca. Med delovnim odmorom sta ga našla poleg tovarne viseti na kozolcu in mu v zadnjem hipu snela zanko z vratu.
Rešeni je bil močne rasti, čeden mož, miren, osebnostno urejen in vljuden. Ko sem ga vprašal, kaj se je vendar pripetilo in zakaj si je hotel vzeti življenje, je le odgovoril: »Kaj da sem si hotel narediti, doktor? Ne razumem vas.«
»No, le povejte,« sem ga znova prosil.
»Nič, vendar,« je odvrnil nejevoljno.
Potrepljal sem ga po hrbtu in ga potisnil pred ogledalo, tako da si je lahko ogledal močno odrgnino na vratu, ki jo je povzročila zategnjena vrv.
»Nič ne vem o tem, prav nič ...« je rekel možakar začudeno in prizadeto.
V njegovi anamnezi ni bilo mogoče ugotoviti nobene bolezni ali patološkega dogajanja, ki bi lahko prizadelo zavest. Tudi nisem našel nobene vsebine, ki bi pojasnila njegov poskus samomora. Pacient se dogodka sicer ni spominjal, vendar je lucidno in odločno poudarjal, da nikoli v življenju ni imel niti najmanjše misli, da bi si kaj naredil.
Očitno je bilo, da je po tem žalostnem dejanju zaradi povzročene funkcionalne motnje že nastopila retrogradna amnezija. Ampak kaj, za vraga, ga je k temu navedlo in pripeljalo? Podzavest. Kaj se je torej dogajalo v njegovem globokem tolmunu? Njegovo dejanje sem lahko označil samo za intencijsko pot k samomoru, izničenju življenja - vendar zunaj zavestno.
Ali lahko nekdo podzavestno ubije tudi sočloveka? Seveda lahko, in to zaradi predhodnega bolezenskega stanja zožene ali zamračene zavesti, ki pa jo po navadi odkrijemo in potrdimo pri alkoholizmu, različnih zastrupitvah, drogah, epilepsiji ..., pa tudi zaradi psihogenih vzrokov.

 Neznani svetovi

Poznamo psihične reakcije, ko je človek še delno kritičen, še spoznava prizadetost svoje presoje in delno motenost zavesti, a čuti nepremagljivo agresivno slo in reče: Držite me, da ga ne ubijem!?
V nekaterih državah severne Afrike opisujejo poseben fenomen besnila, ko sicer miren in socializiran prebivalec priteče na ulico in vsevprek začne pobijati nedolžne ljudi. Težko je tudi vselej spoznati, kaj se dogaja v glavah tistih, ki v šolah, javnih ustanovah ali na ulici brezumno postrelijo več ljudi, o čemer vse pogosteje poročajo iz ZDA in tudi evropskih držav.
Očitno se v podzavesti lahko marsikaj skriva - nepričakovanega in slabega. Bolezenska dogajanja pogosto sicer odkrijemo, a velikokrat tudi ne, saj naš »instrumentarij« še ne seže dovolj globoko. Podzavest ali celo zunanja zavest lahko v sebi gojita neznane svetove, tudi najgrozljivejše vsebine (holokavst) in aktivirata najmračnejše nagone.
Ob vsem tem moramo vedeti, da samomor (suicid) in uboj (homicid) predstavljata določeno psihološko nasprotje, ki ga potrjuje tudi statistika. Študija z začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja na območju nekdanje Jugoslavije ga je nazorno pokazala. Takrat smo glede samomorilnosti in ubojev v državi ločili tri pasove: severnega, srednjega in južnega.
Leta 1982 je bil v Sloveniji kvocient samomora (število samomorov na 100.000 prebivalcev) 34,2, kvocient uboja (število ubojev na 100.000 prebivalcev) pa 1,5; na en uboj je prišlo 23 uspelih samomorov. Na Kosovu je bil tedaj kvocient samomora 2,3, kvocient uboja pa 4,5; na dva uboja je prišel en samomor.
V zadnjem času število samomorov v Sloveniji pada, kar je, seveda, razveseljivo. Vendar je še vedno visoko. Leta 2007 je bil količnik samomora 21,49 (moški 33,66 in ženske 9,67). Posebno skrb zbuja visoko število uspelih samomorov starejših ljudi, starih več kot 65 let. Pri njih je samomor dvakrat pogostejši kot v celotni populaciji; leta 2007 je bil pri starostnikih kvocient samomora kar 39,77 (moški 74,06 in ženske 18,1, vir IVZ 2009).
Veliko samomorov v tretjem življenjskem obdobju ugotavljajo tudi drugje po svetu, zlasti v bogatih državah. To govori in opozarja na neprimeren odnos teh družb do starejših ljudi v nasprotju z nekaterimi azijskimi državami, kjer je odnos do njih spoštljiv.


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media