Visok krvni tlak kvari ožilje
Previsok krvni tlak dolgoročno vpliva predvsem na nastanek bolezni srca in ožilja, ki so vzrok kar za polovico smrti pri nas. Je eden glavnih dejavnikov tveganja za nastanek možganske kapi, srčnega infarkta, srčne odpovedi in odpovedi ledvic. Tudi blago zvišane vrednosti krvnega tlaka povečujejo možnosti za nastanek omenjenih posledic.
Povišan krvni tlak v arterijah imenujemo arterijska hipertenzija. Včasih gre za posledice drugih bolezni (»sekundarna hipertenzija«), v veliki večini primerov pa vzrokov ne odkrijemo in tako govorimo o »primarni« ali »esencialni« hipertenziji. Ker v začetni fazi ne občutimo nobenih težav, lahko hipertenzijo upravičeno imenujemo tudi »tiha ubijalka«.
Višji krvni tlak ima več kot 40 odstotkov odraslih. Merimo dve vrednosti krvnega tlaka: zgornji - sistolični in spodnji - diastolični krvni tlak. Sistolični opisuje tlak med utripom-stiskom srčne mišice, diastolični pa je tlak med mirovanjem, polnitvijo srca. Vedno zapišemo najprej sistolični in nato diastolični tlak. Ker ga merimo po metodi, ki jo je opisal Riva-Rocci, vrednosti označujemo z njegovima začetnicama RR. Naš tlak torej zapišemo RR sistolični/diastolični (npr. RR 120/80). Optimalen krvni tlak je manjši od 120/80, za normalnega štejemo še tistega pod 130/85, visoko normalnega pa tlak pod vrednostjo 140/90. Če je višji, pa govorimo o arterijski hipertenziji. Ker se krvni tlak tudi normalno spreminja, upoštevamo povprečje izmerjenih vrednosti.
Štejejo le redne meritve
Krvni tlak merite vsak dan ob približno istem času, zjutraj in zvečer, in to vsakokrat dva- do trikrat zapored. Če imate krvni tlak urejen, zadoščajo kontrole enkrat na teden. Pred merjenjem ne telovadite, ne uživajte poživil, kave, alkohola, ne kadite in ne jejte ter imejte prazen mehur. Pred merjenjem se udobno namestite, roko z manšeto sproščeno oprite na mizo ali naslonjalo stola in se sproščajte še 3 do 5 minut. Pazite, da nadlahti ne stiska zavihan rokav! Ni pomembno, na kateri roki merite, saj je tlak po navadi v obeh rokah približno enak. Če ni, merite na tisti roki, kjer je višji. Obvezno si zapišite izmerjene vrednosti skupaj z datumom in uro meritve. Vendar pa naj merjenje tlaka ne postane obsedenost. Če čutite potrebo po neprestanem merjenju tlaka ali pa vas preveč vznemirja čakanje na rezultat meritve, raje opustite domača merjenja in se obrnite na svojega zdravnika.
Za domačo rabo so najbolj razširjeni avtomatski merilci. Izberite takega, pri katerem manšeto namestite na nadlaket, saj zapestni merilci niso kdove kako natančni. Napačna velikost manšete daje napačne rezultate meritev, zato bodite pri nakupu pozorni tudi na to, zlasti če imate zelo velik ali majhen obseg nadlahti. Če imate srčno aritmijo, avtomatski merilci niso zanesljivi, zato je v teh primerih zanesljivejša meritev s klasičnim merilnikom s slušalkami. Merilce kupujte le v specializiranih trgovinah ali lekarnah, kjer vam bodo znali svetovati, po nakupu pa natančnost naprave preverite še pri svojem zdravniku.
Zdravljenje do konca življenja
Krvni tlak vam bodo izmerili tudi v ambulanti in to večkrat. Če imate arterijsko hipertenzijo, boste opravili (vsaj) še EKG in laboratorijske preiskave krvi in urina, s katerimi ugotavljamo morebitno sekundarno hipertenzijo, dodatne dejavnike tveganja, služijo nam tudi za začetno oceno stanja.
Bolezen je v večini primerov neozdravljiva, z določenimi ukrepi pa jo lahko uspešno nadzorujemo. Cilj je torej znižanje krvnega tlaka in zmanjšanje drugih dejavnikov tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni. Ciljne vrednosti so vrednosti krvnega tlaka pod 135/85 (merjeno doma), ob dodatnih dejavnikih tveganja ali ledvičnih boleznih pa so te vrednosti še nižje.
Sami lahko poskrbimo za:
- znižanje ali ohranitev primerne telesne teže, saj z naraščanjem teže narašča tudi krvni tlak,
- redno fizično aktivnost vsaj 3-krat na teden po pol ure,
- zmanjšanje vnosa soli,
- uravnoteženo prehrano,
- omejitev uživanja alkohola,
- opustitev kajenja.
Če s splošnimi ukrepi ne dosežemo ciljnih vrednosti, zdravimo hipertenzijo z zdravili, ki imajo različne načine delovanja, zato bo zdravnik ocenil, katero je najbolj primerno za vas. Včasih zadošča eno zdravilo, pogosteje pa je treba poseči po kombinaciji različnih zdravil. Zelo pomembno je, da zdravila jemljemo redno po navodilih, da zdravljenja ne prilagajamo sami in ne dodajamo ali opuščamo predpisanih odmerkov. Vse dvome o zdravljenju in občutke, da nam katero od zdravil škoduje, razjasnimo s svojim zdravnikom. Zdravljenje je praviloma do konca življenja. Če naše vrednosti krvnega tlaka padejo do ciljne vrednosti, to še ne pomeni, da bolezni ni več, pač pa le to, da je primerno zdravljena. To naj bo spodbuda za nadaljevanje zdravljenja in ne za opustitev zdravil in drugih ukrepov. Prav doseganje ciljnih vrednosti je namen zdravljenja in ne le določeno znižanje začetne vrednosti.
