S pravo hrano do zdravega ožilja

Dobro počutje | maj '10

Naše ožilje je pravcato cestno omrežje, po katerem teče strogo urejen promet krvi s hranilnimi snovmi ali z odpadki. Pri povprečnem odraslem človeku je vseh žil in kapilar za več kot 150 tisoč kilometrov. Ožilje uspešno opravlja svojo nalogo le, če skrbimo zanj.

Hitrost pretoka krvi je različna. Po arterijah teče najhitreje, skozi vratno arterijo kar 330 milimetrov na sekundo, skozi kapilare pa se pretaka le s hitrostjo milimeter na sekundo. Tako imajo celice dovolj časa, da iz krvi počrpajo hranilne snovi in odložijo odpadke. Če je pretok moten, kri zastaja in nastanejo krčne žile, celicam primanjkuje hrane, odpadne snovi pa se ne izločijo in postopno se zastrupljamo. Vse to govori v prid ugotovitvi, da moramo za svoje žile še kako skrbeti ter skrbno izbirati hrano, ki preprečuje krvne strdke in ohranja žile brez oblog, močne, prožne, pretočne in voljne.

Strdke povzroča predvsem dolgotrajno neustrezno prehranjevanje. Zdravila v skoraj vseh primerih samo blažijo posledice in preprečujejo najhujše, ne odpravljajo pa vzrokov. Z ustrezno varovalno prehrano, bogato s sadjem in zelenjavo, z naravnimi vitamini, minerali in vlakninami ter z beljakovinami in nenasičenimi maščobnimi kislinami lahko to nevarnost preprečimo in tudi odstranimo.

Starodavno zdravilo za boljšo pretočnost krvi, zapisano na egipčanskem papirusu, je čebula. Poznejši zapiski to lastnost pripisujejo tudi česnu. Čebula ovira lepljenje trombocitov, raztaplja nastale strdke in onemogoča koagulacijo krvi zaradi mastne hrane. Zdravilen učinek naj bi imelo že 100 gramov čebule na dan. Česen vsebuje naravni ahoen, to je snov, ki ima podoben učinek kot aspirin in deluje kot antikoagulans (preprečuje strjevanje krvi). Naravni ahoen poleg tega preprečuje sprijemanje trombocitov, pospešuje raztapljanje krvnih strdkov, zmanjšuje viskoznost krvi, pospešuje cirkulacijo in odstranjuje nezaželene snovi iz krvi. Pomemben je tudi adenozin iz česna. Česen stremo in tako sprostimo encime, ki spremenijo alicin v ahoen. Ta se v večji meri sprošča, če je česen v kislem mediju. Zato ga dodajamo solatam.

Ribe (sardele, skuše, losos in tune) so zelo zdravo živilo za preprečevanje strdkov, saj so najpomembnejši živalski vir omega 3 maščobnih kislin. Omega 3 maščobne kisline iz rib zavirajo strjevanje trombocitov, znižujejo fibrinogen in pospešujejo raztapljanje že nastalih strdkov. Rdeče vino ima resveratrol, ki zavira sprijemanje trombocitov in oksidacijo nevarnega holesterola LDL, hkrati pa poviša dober HDL. Resveratrol je del skupine flavonoidov v vinu in prav vsi so pomembni za zdravo kri. Ker delujejo sinergično, so še močnejši kot vitamin E. Njihova naloga je tudi varovati vitamin C pred oksidacijo ter obnavljati mehanizem razgrajevanja strdkov. Znanstveniki zdravilno delovanje pripisujejo katehinom, ki jih je obilo v rdečem grozdju in grenivkah, veliko manj pa v belim grozdju. Katehini so tudi v črnem in zelenem čaju; popravljajo brazgotine in poškodbe na stenah žil, preprečujejo aktiviranje trombocitov, pospešujejo njihovo razgrajevanje in zmanjšujejo odlaganje holesterola na stene arterij.

Pekoči feferoni imajo kapsaicin, ki hitro razbija krvne strdke. Učinkoviti zoper strjevanje krvi so tudi: ingver, klinčki, kumina in kurkuma. Zlasti klinčki naj bi imeli močnejši učinek kot sintetični aspirin. Ingver deluje kot antikoagulans, aktivna snov v ingverju je gingerol.

Nenasičene maščobne kisline so nenadomestljive. Omenila sem že omega 3, podobno velja tudi za druga mono ali polinenasičena olja. Tako oljčno olje zmanjšuje lepljivost trombocitov, saj se ob uživanju poveča vsebnost oleinske kisline v membrani trombocitov, zmanjša pa delež arahidonske kisline, ki povečuje lepljivost. Med zelo koristna olja sodijo tudi olje pšeničnih kalčkov, arašidovo, laneno, repično, sojino, arganovo, bučno, riževo, sezamovo in konopljino olje.

Po drugi strani pa močno škodijo nasičene maščobe v vidni maščobi v mesu, mast in loj, saj zvišujejo škodljivi fibrinogen. Zato se jim moramo izogibati, če želimo obvarovati žile. Če pa na primer zraven mastne krače uživamo jedi, ki vsebujejo glutation, ta je v križnicah (zelju, repi, brokoliju, cvetači in brstičnem ohrovtu) in v kuhanem krompirju, spodbudimo lastno antioksidativno delovanje za preprečitev strdkov.

Holesterol kaže stanje ožilja
Holesterol ni ''bav-bav'', vendar ga je treba nadzorovati, saj tudi če ne uživamo hrane s holesterolom, ga jetra izdelajo sama in je v krvi vedno navzoč, saj ga celice nujno potrebujejo za izdelavo celičnih sten in steroidnih hormonov. V primerni koncentraciji kroži po krvi in skrbi, da se kri s kar najmanj trenja pretaka po žilah, saj maže stene žil podobno kot olje v motorju. Negativna stran pa je, če se holesterol stara in »kvari« hitreje, kot nastaja nov. Ko se namreč celice žilnih sten obrabijo, izločijo izrabljeni holesterol. Nove celice žilnih sten pa absorbirajo nov, svež holesterol iz krvi. Proces je nenehen. Če celice sten krvnih žil propadajo hitreje, kot se obnavljajo, se v kri izloči več starega holesterola kot novega. Holesterol, ki nam ga izmerijo v krvi, kaže stanje našega ožilja! Razmerje med holesterolom visoke in nizke gostote pove, kako hitro se celice sten žil obnavljajo glede na propadanje. Holesterol visoke gostote (HDL) ljudsko imenujemo »dobri holesterol«, holesterolu nizke gostote (LDL) pa pravimo »slab holesterol.

Pod določenimi pogoji je še nevarnejši homocistein (to je aminokislina v krvi, ki jo telo izdeluje v jetrih s pomočjo ribosomov iz aminokisline metionin). Visoka količina homocisteina povečuje nevarnost srčno-žilnih obolenj in možganske kapi. Nanj pa odločilno vpliva prav prehrana. Ugotovili so, da folna kislina ter vitamina B 12 in B6 pospešujeta razgradnjo homocisteina v neškodljivi metionin. Prav sposobnost organizma, da hitro presnavlja homocistein spet v metionin, je ključ do dolgotrajne mladosti. Živila, ki spodbujajo ta pozitiven proces so: špinača, pšenični kalčki in otrobi, ovseni kosmiči, pravi čaj, paradižnik in puranje meso.

1. Živila za pravilno razmerje holesterola: losos, sardele in skuše, divjačina, fižol, oves, ječmen, jabolka, slive, korenje, jajčevci, česen, čebula, oljčno olje, mandlji, orehi, avokado, jagodičje, citrusi, peteršilj, pšenični kalčki, ingver in zeleni čaj.

Izogibati se moramo nasičenim maščobam, koži perutnine, transmaščobnim kislinam, kajenju in kavi express.

2. Živila za zmanjšanje trigliceridov: morski sadeži, dušeno meso, kislo mleko, zelje, repa, koruzni in ajdovi žganci, česen, čebula, flavonoidne snovi (jagodičje in rdeča pesa) in olje pšeničnih kalčkov.

Izogibati se moramo belemu sladkorju in beli moki, sadnim sokovom, kandiranemu sadju in kajenju.

3. Živila za znižanje krvnega tlaka: jagnjetina, ribe, kakiji, krompir, blitva, špinača, zelena, artičoke, banane, bezeg, ohrovt, koromač, rozine, dateljni, suhe fige, brinove jagode, jogurt in jedi z veliko vitamina C.

Izogibati se moramo stresu, alkoholu, pomanjkanju vitamina C, čezmernemu soljenju in sladkim jedem iz enostavnih sladkorjev.

Solata za dober holesterol
Potrebujemo cvetačo, brokoli, avokado, kalčke, korenje, mandlje, orehe, fižol in rdeč radič. Vse prelijemo s prelivom iz rdeče pese. Naredimo ga tako, da vloženo rdečo peso pretlačimo, dodamo malo jušne osnove, žličko vinskega kisa ali limonin sok, sesekljan peteršilj, sol, poper, ščepec sladkorja ter tri žlice oljčnega ali arašidovega olja. Dobro premešamo in prelijemo solato.

Sirova omaka za zmanjšanje trigliceridov
Zmešamo svež sirotkin sir, dodamo 1 dl pinjenca ali kislega mleka, čajno žličko limoninega soka, dve žlički sesekljanih mešanih zelišč, poper in curry. Ponudimo s perutnino ali kot omako.

Sadna solata za znižanje krvnega tlaka
V mešalniku zmešamo dva kakija, sok ene limone, eno banano. S tem prelijemo solato iz narezanih jabolk, banan, mandarin, rozin, dateljnov in suhih fig. Potresemo s cimetom ter okrasimo s ščepcem sladkorja in z lističem mete, melise, pehtrana ali po želji drugače.