Drugi steber v podporo prvega

Drugi steber v podporo prvega

Dobro je vedeti | maj '10

Nova pokojninska zakonodaja je zbudila veliko pozornost javnosti predvsem v delu, ki ureja obvezno pokojninsko zavarovanje. Novosti pa so predvidene tudi pri dodatnem zavarovanju, ki pa je prostovoljno. To zavarovanje doslej ni zaživelo tako, kot je bilo predvideno. O razlogih, dejanskem stanju in predvidenih spremembah zakona sta spregovorila predsednik uprave Pokojninske družbe A mag. Peter Filipič in član uprave Skupna pokojninska družba Peter Krassnig.

 

Koliko je vseh zavarovancev, ki so kolektivno zavarovani in koliko je individualnih zavarovanj? Kakšni so po vajinem mnenju razlogi, da ni več zavarovancev?
mag. Filipič:
Dobra polovica zaposlenih v Sloveniji je dodatno pokojninsko zavarovanih, velika večina (več kot 90 %) prek svojih delodajalcev. Nezavarovani so ostali predvsem zaposleni v podjetjih s slabšimi poslovnimi rezultati. Kar zadeva število kolektivnih zavarovancev, so bila pričakovanja vsekakor izpolnjena, manj pa po višini premij, kar je v znatni meri posledica premajhne želje zaposlenih (in sindikatov), da bi si zagotovili to ugodnost.

Krassnig: Poleg števila zavarovancev je pomembna tudi višina plačanih premij. Spričo prostovoljnosti sistema lahko število zavarovancev ocenimo kot dobro, slabše pa je ocena, ko gre za višino vplačanih premij. Večina zavarovancev ne izkoristi celotne višine davčnih olajšav, kar naj bi krilo predvideni izpad pravic iz prvega stebra. Razlogi so predvsem v načinu mišljenja in v veliki stopnji nezaupanja. Večina zaposlenih še vedno prepušča državi ali delodajalcu skrb za pokojnino, zato tudi niso dovolj aktivni pri zagotavljanju dodatne pokojnine. Z vključitvijo v dodatno pokojninsko zavarovanje in plačevanje minimalne premije tudi ne bo dosežen prvotni namen, saj so bili izračuni pripravljeni na podlagi maksimalne višine davčnih olajšav. Nezaupanje pa je posledica pomanjkanja dolgoročnih varčevalnih navad. Šele ko bodo posamezniki začeli dobivati dodatno pokojnino iz drugega stebra in bo pomenila dodatek k redni pokojnini, se bo stopnja zaupanja zvišala. Poleg tega pa pogosto niso realna tudi pričakovanja. Z minimalno premijo namreč v 10 letih ne moremo privarčevati omembe vredne dodatne pokojnine, zato lahko nerealna pričakovanja na koncu povzročijo velika razočaranja.

Kolikšen je povprečen znesek mesečnega prispevka in kakšna je povprečna starost zavarovancev, saj to pomembno vpliva na višino rente? Kdaj boste začeli izplačevati prve rente in kolikšna bo njena povprečna višina?
mag. Filipič:
V naši pokojninski družbi znaša povprečna mesečna premija 56 evrov, zavarovanec pa je povprečju star 44 let. Prve rente bomo začeli izplačevati prihodnje leto. Njihova višina bo od nekaj 10 do 150 evrov na mesec. Leta 2001, ko je bilo dodatno pokojninsko zavarovanje uvedeno, je povprečna starostna pokojnina predstavljala 73,2 odstotka povprečne plače, lani le 66,6 odstotka povprečne plače. Zaposleni, ki je v dodatno pokojninsko zavarovanje stopil leta 2001 z vplačili premije v višini davčne olajšave (5,844 % bruto plače) in se bo upokojil leta 2011, lahko računa na skupno pokojnino v primerljivi višini, kot če bi se upokojil leta 2001. Dodatno pokojninsko zavarovanje bo tem zavarovancem nadomestilo znižanje obvezne pokojnine.

Kako je z davčno obremenitvijo rente in prispevka?
mag. Filipič
: Kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje je ob vplačilu premije davčno zelo ugodno, saj zavarovanec prejme na osebni račun skoraj še enkrat večji znesek, kot bi ga dobil, če bi mu bil izplačan v obliki plače. Ker pa je korist od tega vplačila, to pa je boljša pokojnina, zelo oddaljena, jo zaposleni ne cenijo kdove kako visoko. Kar pa zadeva obdavčitev rente, naj povem, da za večino upokojencev ne bo presegla 10 odstotkov. Menimo, da bi bilo potrebno posebno davčno olajšavo za upokojence (13,5 %) upoštevati tudi pri dodatni pokojnini, saj potem skupna pokojnina do višine blizu 900 evrov na mesec ne bi bila obremenjena z dohodnino.

Ali se donosi pri posameznih zavarovalnicah lahko bistveno razlikujejo? Kaj vpliva na različno donosnost?
mag. Filipič:
Na različno odnosnost je doslej vplivala naložbena politika, se pravi, koliko delnic kot bolj tveganih naložb je posamezen izvajalec zavarovanja uvrstil med svoje naložbe. Na splošno pa so bili donosi dodatnega pokojninskega zavarovanja v Sloveniji v tem obdobju primerljivi z donosi pokojninskih skladov v Evropi, saj ne smemo pozabiti, da so prav v obdobju 2001-2009 delnice po vsem svetu doživele dva zelo velika padca.

Zakaj je dodatno pokojninsko zavarovanje pomembno: samo za izboljšanje pokojninskega prejemka iz obveznega zavarovanja ali za zagotovitev socialne varnosti po upokojitvi, kar naj bi bila naloga obveznega pokojninskega zavarovanja (ZPIZ)?
mag. Filipič:
Podobno kot v veliki večini držav obvezno pokojninsko zavarovanje zaradi staranja prebivalstva ne more več zagotavljati enako ugodnih pokojnin, kot jih je lahko še pred desetletjem. Po analizi OECD pa lahko prav kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje nadomesti zmanjšanje prihodkov po upokojitvi. Cilj je, da bi skupno pokojnino dvignili na raven 70 odstotkov plače pred upokojitvijo. Zdajšnje razmerje pri nas pa je blizu 60 odstotkov in vemo, da taka raven pokojnin že povzroča revščino.

Krassnig: Uvedba drugega stebra je bila povezana z zmanjševanjem pravic iz prvega stebra in z razmišljanji o nujnosti samostojnega varčevanja zaposlenih za dodatno pokojnino.

Modernizacija pokojninskega sistema, ki je zdaj v javni razpravi, naj bi po mnenju zakonodajalca zagotavljala njegovo vzdržnost in dostojne pokojnine. Slišimo pa lahko tudi drugačna mnenja - da se bo raven pokojnin, ki je že zdaj prenizka, še zniževala.
mag. Filipič:
Raven pokojnin je že danes prenizka, saj dve tretjini upokojencev prejema pokojnino, nižjo od 600 evrov. Drugi steber je treba razviti, da bodo pokojnine višje, kot so zdaj. Govorimo pa samo o podaljšanju delovne dobe, o dvigu upokojitvene starosti, kar naj bi ohranilo zdajšnjo raven pokojnin. Toda posvetiti se moramo predvsem temu, kako doseči, da bodo prihodnje pokojnine višje, za kar pa potrebujemo bistveno bolj razširjeno dodatno kolektivno pokojninsko zavarovanju.

Pripravljen je predlog sprememb dodatnega pokojninskega zavarovanja, a strokovni krogi še niso poenotili stališč do možnih rešitev. Kaj je bistveno novega v primerjavi z zdajšnjo ureditvijo?
mag. Filipič
: Spremenjeni zakon bi moral spodbuditi nadaljnji razvoj dodatnega pokojninskega zavarovanja, večinoma pa uzakonjuje predvsem zahtevo po vnovičnem administriranju tako delodajalcem, ki premije za svoje zaposlene že plačujejo, kot tudi izvajalcem zavarovanja. Zato se bojimo se, da bo učinek zakona zaviralen, saj ne upošteva dobre prakse, ko smo jo medtem razvili. Strinjamo pa se, da zakon z možnostjo izbire naložbene politike zagotavlja predvsem mlajšim zavarovancem dobrodošlo novost. V predlogu zakona in v predstavitvah pokojninske reforme pa pogrešamo jasno napotitev in spodbude za dodatno pokojninsko zavarovanje zato, da bi lahko bile prihodnje pokojnine boljše od zdajšnjih.

Krassnig: Modernizacija drugega stebra naj bi povečala zanimanje za varčevanje. kar pomeni, da naj bi naredili ta produkt bolj sprejemljiv. To naj bi zagotovili z raznovrstnimi naložbenimi politikami z zajamčenimi donosi ali brez njih, z znižanjem zgornje meje stroškov in z odpravo omejitev za vključevanje pretežnih lastnikov podjetij in samozaposlenih v kolektivno shemo. Prav tako pričakujemo povečanje davčnih olajšav, »polne olajšave« naj bi tako lahko bila deležna delodajalec v kolektivni in zavarovanec v individualni shemi. Menim, da predlagane spremembe niso optimalne, so pa premik v pravo smer. Še vedno ostaja možnost nenamenske porabe zbranih sredstev (enkraten dvig), je pa tudi možnost za večjo konkurenčnost sistema prostovoljnega pokojninskega zavarovanja, saj so ponujene različne možnosti naložbenih politik. Prav tako so odpravljene ovire za vključitev pretežnih lastnikov podjetij in samozaposlenih v kolektivno shemo in uvedene tudi dodatne davčne olajšave za individualna zavarovanja. Negativno pa lahko vpliva večja stopnja obveznosti plačevanja premij za delodajalce, ki so se in se še bodo vključili v sistem kolektivnega dodatnega pokojninskega varčevanja.

Kako naj bi se v prihodnje v pokojninskem sistemu kazala medgeneracijska solidarnost? V prostovoljnem zavarovanju je verjetno ni?
mag. Filipič:
Medgeneracijska solidarnost se kaže v obveznem pokojninskem zavarovanju in se bo v prihodnje še povečevala. Razmerje med najnižjo in najvišjo pokojnino se bo v tem stebru v prihodnje še moralo zniževati. Kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje pa bo čedalje bolj prevzemalo vlogo »pokojnine iz dela«. Zaposlenim z nizkimi plačami bo obvezno zavarovanje tako kot doslej zagotavljalo pokojnino, ki ne bo bistveno nižja od njihove plače. Srednji sloj zaposlenih pa bo moral za primerno pokojnino poskrbeti s kolektivnim dodatnim pokojninskim zavarovanjem. Plačilo premije zanj bo čedalje pomembnejši element v nagrajevanju zaposlenih.

Upokojenci in generacija, ki je pred upokojitvijo, menijo, da ni mogoče sprejeti tega, da bi se prostovoljno pokojninsko zavarovanje krepilo na rovaš siromašenja obveznega zavarovanja. Menite, da si predlagani ukrepi prizadevajo doseči prav to?
mag. Filipič:
Menimo, da bo dobro razvito kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje pripomoglo k ohranitvi pravic iz obveznega pokojninskega zavarovanja predvsem socialno najšibkejših upokojencev. Zagovarjamo prostovoljnost kolektivnega zavarovanja, saj 50-odstotna vključenost zaposlenih kaže, da je gospodarstvo zelo naklonjeno temu zavarovanju. Zavarovanje tudi v ničemer ne posega v prihodke in s tem v pravice iz obveznega zavarovanja. Razvoj kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja je v prid upokojencev (zmanjšuje pritisk na pokojninsko blagajno), zaposlenih (boljša pokojnina) in države (manjši pritisk na socialne transferje in posledično več denarja za pokojnine).

 Krassnig: Širitve pravic iz obveznega pokojninskega zavarovanja v zdajšnjih razmerah ne moremo pričakovati, saj je zmanjševanje pravic v veliki meri posledica demografskega razvoja. Poleg tega pa reforme pokojninskega sistema v veliki meri posegajo predvsem v pravice zdaj še aktivnega prebivalstva in le v manjši meri (ali celo nič) v že pridobljene pravice upokojencev. Menim, da tudi morebitno obvezno dodatno zavarovanje in s tem povezano usmerjanje dela prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz prvega stebra v drugi steber, ne pomeni nujno zmanjševanja pravic zdajšnjih upokojencev. Prvi steber se že sedaj ne financira v celoti iz tekočih prispevkov.

Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (2. steber) imamo že skoraj deset let. Zaradi spremenjenih družbeno-ekonomskih razmer ga je potrebno dograditi tako, da bo zanj večji interes družbe in individualnih varčevalcev, ki se zavedajo lastne odgovornosti za kakovostno starost. Ob tem pa velja ponovno poudariti, da mora obvezno pokojninsko zavarovanje (1. steber) tudi v prihodnje ostati temeljni steber, ki se ga zaradi krepitve prostovoljnih zavarovanj ne sme siromašiti.


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media