Kaj prinaša predlog novega zakona o PIZ?

Dobro je vedeti | maj '10

Verjetno ni bralca, ki še ne bi slišal za napovedane spremembe pokojninske zakonodaje. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je namreč konec marca posredovalo v javno razpravo predlog novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Z njim udejanja minulo jesen predstavljeno modernizacija obveznega in dodatnega prostovoljnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Modernizacija je po ocenah strokovnjakov nujna, da bi lahko zagotovili finančno vzdržnosti tega sistema po letu 2020. Prilagoditve pa so potrebne že prej, in to kljub dosedanjim ugodnim učinkom prenove sistema, začete v letu 2000, ki pa še ni dokončana. Brez dodatnih sprememb naj bi po napovedih uresničevanje pokojninskega sistema zašlo v velike težave!

Že bežen pregled predlaganega zakonskega besedila zadošča za ugotovitev, da so novosti številne in daljnosežne. Za podrobnejšo predstavitev vseh novosti bo časa še dovolj, tokrat pa bomo spregovorili le o tistih spremembah, ki so temeljnega pomena za delovanje celotnega sistema obveznega zavarovanja. Spremembe namreč zadevajo vrsto pravic v prihodnje, pogoje za njihovo pridobitev in odmero ter ohranjanje vrednosti pokojnin in prejemkov, ki izhajajo iz teh pravic. Vse to tudi vpliva na priliv novih upravičencev ter na višino prejemkov vseh upravičencev v prihodnje, kar je bistvenega pomena za določanje obsega sredstev, potrebnih za uresničevanje zavarovanja in za njegovo zdržnost.

Manj pravic

Število pravic, ki naj bi jih v prihodnje zagotavljali iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, se zmanjšuje! Ostajajo pokojnine (starostna, invalidska, vdovska in družinska, na novo uvajamo predčasno pokojnino), pa nadomestila iz invalidskega zavarovanja, letni dodatek, začasno tudi še - do uveljavitve zakona o dolgotrajni negi in oskrbi (predvidoma s 1. 1. 2013) - tudi dodatek za pomoč in postrežbo. Ni že jasno, kakšna bo usoda invalidnin za telesno okvaro. Predlog predvideva le izplačilo pridobljenih zneskov. Iz obveznega zavarovanja pa naj ne bi bilo več mogoče pridobiti odpravnine ali oskrbnine, ki jo je dobila vdova ali vdovec, če niso bili izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do vdovske pokojnine. Z začetkom uporabe novega zakona o socialnih prejemkih (1. 1. 2011) pa naj bi odpravili tudi pravico do varstvenega dodatka in do državne pokojnine. Nadomestila naj bi ju pravica do varstvenega dodatka po določbah prej omenjenega novega zakona. O izpolnjevanju pogojev zanjo naj bi odločali pristojni centri za socialno delo in ne več ZPIZ.

Pogoji za pridobitev pravice do pokojnine

Pogoji za pridobitev pravice do starostne, vdovske ali družinske pokojnine naj bi se spremenili, nespremenjeni pa naj bi ostali pogoji za pridobitev pravice do invalidske pokojnine.

Starostno pokojnino bi bilo v prihodnje mogoče pridobiti z najmanj 15 leti zavarovalne dobe pri starosti 65 let (moški) ali 63 let (ženska). Zavarovanci, ki so vstopili v obvezno zavarovanje, preden so dopolnili dvajset let starosti, pa bi to pravico pridobili pri starosti 60 let, vendar ob pogoju, da so tedaj dopolnili tudi 44 let pokojninske dobe (moški) ali 42 let (ženske).

V prehodnem obdobju, ki je razmeroma kratko, pa bi bilo mogoče starostno pokojnino pridobiti tudi z 20 leti pokojninske dobe in vsako leto za šest mesecev višjo starostjo od veljavne v prejšnjem letu: leta 2011 pri starosti 63 let in 6 mesecev (moški) ali 61 let in 6 mesecev (ženske), leta 2012 pri starosti 64 let (moški) ali 62 let (ženske) in leta 2013 pri starosti 64 let in 6 mesecev (moški) ali 62 let in 6 mesecev (ženske).

V obdobju 2011 - 2015 bi bilo mogoče pridobiti pravico do starostne pokojnine tudi s pokojninsko dobo 40 let (moški) ali 38 let (ženske) ob hkratnem izpolnjevanju vsako leto za eno leto višje starosti: v letu 2011 moški pri 60 letih, ženske pri 58 letih, v letu 2012 moški pri 61 letih, ženske pri 59 letih, v letu 2013 moški pri 62 letih, ženske pri 60 letih, v letu 2014 moški pri 63 letih, ženske pri 61 letih in v letu 2015 moški pri 64 letih, ženske pa pri 62 letih.

Prehodno obdobje pa naj bi veljalo tudi za pridobitev pravice do starostne pokojnine za tiste zavarovance, ki so vstopili v zavarovanje pred dopolnitvijo 20 let starosti. Trajalo bi od leta 2011 do 2014. Moški bi lahko v letu 2011 uveljavili starostno pokojnino pri 58 letih starosti in 42 letih pokojninske dobe, ženske pa pri 56 letih starosti in 40 letih pokojninske dobe. Tako potrebna starost, kot pokojninska doba pa bi se nato vsako naslednje leto zvišali za 6 mesecev.

Starostne meje, določene za pridobitev pravice do starostne pokojnine, bi se lahko znižale le še zaradi štetja zavarovalne dobe s povečanjem in prištete dobe, ki jo od leta 2000 dalje nadomešča, ko gre za zavarovance, upravičene do take dobe zavoljo osebnih okoliščin. Skrb za otroke in njihovo vzgojo pa na upokojitev ne bi imele več nikakršnega vpliva. Prav tako tudi ne bi bilo več mogoče manjkajoče pokojninske dobe dopolniti s tako imenovano dodano dobo. Po novi ureditvi naj ne bi več razlikovali delovne in pokojninske dobe in je tudi naj ne bi več različno obravnavali. Namen vseh teh sprememb je jasen: zagotovile naj bi višjo dejansko upokojitveno starost in s tem pogojeno poznejšo uveljavitev pokojnine, s tem pa počasnejše naraščanje potrebnih sredstev za obvezno zavarovanje.

Predlog zakona vnovič uvaja predčasno pokojnino. Uveljavitev te pravice bi bila možna pri 60 letih starosti in 40 letih pokojninske dobe (moški) ali 38 let (ženske). V prehodnem obdobju, ki bi se začelo letu 2011, bi bila potrebna starost za pridobitev te pokojnine za moške 58 let in 6 mesecev, za ženske pa 57 let starosti in 37 let in 6 mesecev pokojninske dobe. V prehodnem obdobja bi se potrebna starost povečevala vsako leto za 6 mesecev, pokojninska doba žensk pa 3 mesece.

Zvišale naj bi se tudi potrebne starosti za pridobitev pravice do vdovske in družinske pokojnine. Vdovsko pokojnino bi bilo mogoče pridobiti pri 58 letih starosti (zdaj pri 53 letih), družinsko pa pri 60 letih (zdaj pri 58 letih), če jo uveljavljajo starši ali bratje in sestre umrlega.

Izračun pokojninske osnove in odmera pokojnine

Pri izračunu pokojninske osnove naj bi se po novem upoštevale plače ali zavarovalne osnove iz najugodnejših 34 let. S tem naj bi pokojnina v večji meri kot doslej odsevala plačane prispevke. Ker podaljšanje obdobja praviloma vpliva na nižjo raven pokojninske osnove, s tem pa tudi pokojnine, predlog predvideva tudi določeno izravnavo, zaradi česar naj bi bilo omiljeno njuno znižanje. Izpeljano bi bilo s pomočjo valorizacijskih količnikov za preračun plač in zavarovalnih osnov iz prejšnjih let, pri čemer bi se vsako leto upoštevala ocenjena razlika med pokojninsko osnovo, ki jo pogojuje podaljšanje obračunskega obdobja. Tudi prehod na bistveno daljše obdobje, iz katerega naj bi se upoštevale plače ali zavarovalne osnove pri določitvi pokojninske osnove, naj bi bil postopen. Obdobje naj bi se vsako leto podaljšalo za dve leti. V letu 2011 bi pokojninsko osnovo predstavljalo dvajsetletno obdobje, v letu 2012 dvaindvajsetletno itd. Ob predstavitvi predloga je bila napovedana tudi sprememba v vrednotenju zavarovalne dobe. Starostna pokojnina za 40 ali 38 let pokojninske dobe naj bi znašala 80 odstotkov in ne, kot določa zdajšnja zakonodaja, 72,5 odstotka pokojninske osnove. Napoved, ki bi imela za posledico prenehanje nadaljnjega zniževanja odstotka za odmero starostne pokojnine za 40 let pokojninske dobe, pa v predlogu zakona ni omenjena.

Predčasna pokojnina naj bi se odmerila tako kot starostna pokojnina. Zaradi predčasne uveljavitve pa bi se izračunana pokojnina nato zmanjšala za vsak mesec manjkajoče starosti do 65 let (moški) ali 63 let (ženska) za 0,3 odstotka. Za moške bi tako največje znižanje znašalo 18 odstotkov, za ženske pa 10,8 odstotka. Znižanje bi bilo trajno. V prehodnem obdobju, v katerem bi veljale nižje starosti, bi se seveda znižanje računalo z upoštevanjem v tem času veljavne starosti. Predlog zakona predvideva tudi dva možna načina odvračanja zavarovancev od uveljavitve pravice do predčasne pokojnine. Kdor bi izpolnjeval pogoje za predčasno pokojnino, bi se lahko odločil za izplačilo 20 odstotkov zneska predčasne pokojnine, ki bi mu šla, in ostal še naprej v zavarovanju. Izplačilo tolikšnega zneska naj bi bila materialna spodbuda, da bi še naprej ostal v zavarovanju. V tem primeru bi mu tekla zavarovalna doba tako kot prej in bi torej vplivala na končno višino predčasne ali starostne pokojnine. Nanjo pa bi lahko vplivala tudi v tem času izplačana plača.

Drugo možnost spodbujanja odloga predčasne upokojitve predlog pa zadeva povečevanje pokojnine. Zavarovancu, ki ne bi uveljavil predčasne pokojnine, čeprav bi zanjo izpolnjeval pogoje, bi se pokojnina povečala za 0,3 odstotka za vsak mesec odložene upokojitve pred izpolnitvijo pogojev za priznanje starostne pokojnine. Možna zvišanja pokojnine na tej podlagi so enaka zmanjšanjem in bi bila prav tako trajna.

Pomembne spremembe so predlagane tudi pri delni pokojnini. Do nje naj bi bil upravičen širši krog zavarovancev kot doslej. Pravico bi omogočala izpolnitev pogojev za pridobitev predčasne ali starostne pokojnine. Zavarovanec bi ostal v zavarovanju v obsegu, ki ustreza sorazmernemu delu polnega delovnega časa, vendar najmanj 4 ure. Višina bi bila odvisna od deleža skrajšanja polnega delovnega časa. Zavarovanec, ki bi se odločil za delno upokojitev in ne za predčasno pokojnino, bi bil dodatno spodbujen s plačilom določenega dela predčasne pokojnine, ki bi se izplačeval skupaj z delno pokojnino. Če bi ostal v zavarovanju sedem ur, bi bil upravičen do 15 odstotkov predčasne pokojnine, pri šestih urah do 10 odstotkov in pri petih urah do 5 odstotkov.

Usklajevanje pokojnin

Vrednost pokojnin in drugih prejemkov naj bi po predlogu zakona še naprej ohranjali z usklajevanjem, ki pa bi ga opravili le enkrat na leto, in sicer v februarju.

Takrat bi se pokojnine uskladile za polovico rasti povprečnih plač v državi, izplačanih v prejšnjem letu, in za polovico povprečnega zvišanja cen življenjskih potrebščin v enakem obdobju. Uskladitev bi veljala od začetka koledarskega leta, v katerem bi bila opravljena. Predlog sicer predvideva tudi posebno uskladitev pokojnin, s katero odpravljamo razlike med pokojninami, uveljavljenimi v različnih obdobjih in ki so posledica spremenjenega vrednotenja pokojninske dobe. Po novem naj bi jo opravili le pri starostnih pokojninah. Če bo v poznejšem postopku sprejemanja zakona uresničena tudi napoved o ohranitvi dosežene stopnje pri odmeri, pa tak način usklajevanja ne bo več potreben.

Kakšne bi lahko bile posledice novega načina usklajevanja pokojnin, je seveda odvisno od tega, kako se bodo spreminjale podlage. Če večjih odstopanj ne bo, tudi ne bo bistvenih razlik v primerjavi z veljavno ureditvijo. Pri medsebojnih odstopanjih gibanj pa bodo lahko posledice negativne, če bo rast plač presegala rast cen življenjskih stroškov in pokojnine bodo v razmerju do plač zaostale. Obraten učinek pa bi se pokazal pri hitrejši rasti cen življenjskih potrebščin. Predvidena je tudi zajamčena uskladitev v višini povprečne rasti cen življenjskih potrebščin.

Varstvo pridobljenih pravic

Iz prikazanega pregleda novosti sledi, da se zaostrujejo pogoji za pridobitev pravice do nekaterih pokojnin. Nov način določanja pokojninske osnove pa bo sčasoma vplival tudi na raven pokojnin. Vse to pa ne bi smelo biti razlog za hitenje v pokoj, če zavarovanec že izpolnjuje pogoje za upokojitev po zdaj veljavnem zakonu. Pod temi pogoji se bo lahko upokojil tudi potem, ko bo predlagani zakon sprejet, veljati pa naj bi začel s 1. 1. 2011. Prehodne določbe predloga zakona namreč zagotavljajo varstvo pridobljenih pravic, kar bo zagotovljeno tako, da se jim bo izračunala pokojnina, kot da bi se upokojili v decembru 2010, njena vrednost pa bi se nato preračunala na dan uveljavitve pravice do pokojnine z upoštevanjem uskladitev, ki bodo izvedene do tedaj. Pri odmeri pa bi bila lahko upoštevana tudi do tedaj dopolnjena pokojninska doba. Tak zavarovanec pa bi seveda imel možnost, da bi se upokojil po novem zakonu, če bo izpolnjeval pogoje, njegova pa bo odločitev, katero od pokojnin bo užival, kar pa ne bo težka odločitev, saj se bo zagotovo odločil za najugodnejši znesek.

Javna razprava o predlogu zakona je podaljšana do 27. maja 2010. Nedvomno bo še zelo živahna. O tem, kako bo vplivala na predlagano besedilo novega zakona, pa bomo spregovorili v prihodnjih številkah.