Podpora najprimernejšemu preoblikovanju KAD

Podpora najprimernejšemu preoblikovanju KAD

Dobro je vedeti | maj '10

Svet pokojninskega zavoda je na zadnji seji v začetku aprila razpravljal o predlogu zakona o preoblikovanju Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja (KAD). ZPIZ je pokazal velik interes za načrtovano preoblikovanje, saj skladno z zakonom tudi KAD financira obvezno pokojninsko zavarovanje.

Kapitalski sklad PIZ je bil ustanovljen leta 1992, da bi zagotavljal dodatna sredstva za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Sprva je bil njegov »lastnik« ZPIZ. Upravljal ga je upravni odbor, strokovno pa vodil poseben sektor skladov znotraj strokovne službe. S spremembo pokojninske zakonodaje leta 1996 pa je postal samostojna pravna oseba - delniška družba (KAD PIZ), a z enakim poslovnim namenom. Njegov edini ustanovitelj in delničar je postala Republika Slovenija. Svoje poslanstvo je KAD v dosedanjem obdobju deloma že izpolnil, saj je ZPIZ (upoštevaje prispevek, ki naj bi mu ga zagotovil v letu 2010), doslej prejel od sklada že blizu 500 milijonov evrov.

Glavni cilj preoblikovanja KAD je zagotoviti uspešnejše uresničevanje njegovega temeljnega poslanstva, saj ne smemo prezreti, da doslej ni opravljal zgolj primarnega poslanstva, temveč da je z uveljavitvijo pokojninske reforme od leta 2000 dalje tudi upravljavec štirih prostovoljnih pokojninskih skladov. O tem, kako naj bi se KAD v prihodnje preoblikoval, so že nekaj časa tekle razprave v pristojnih organih, izoblikovali pa so tudi različni koncepti preoblikovanja.

Člani sveta pokojninskega zavoda so soglašali s predlogom zakona in poudarili, da je preoblikovanje KAD nujno, če želimo doseči zastavljene cilje. Podprli so predlog, da se iz KAD izloči tista dejavnost, ki ni v funkciji uresničevanja njegovega temeljnega poslanstva, opravlja pa jo za sklade prostovoljnega pokojninskega zavarovanja. Menili so, da je sprejemljiv predlagani način preoblikovanja, po katerem KAD še naprej ostane v lasti države, ZPIZ pa postane ekonomski lastnik njegovega premoženja.

Mnogi so tudi spraševali, ali je vrednost ocenjenega premoženja, kot sledi iz predloga zakona, realna, saj prav ta vrednost vpliva tudi na prispevek, ki naj bi ga KAD v prihodnje letno zagotavljal ZPIZ. Podprli so stališče vodstva KAD, da je treba že z zakonom določiti, kakšna naj bo ta finančna obveznost, saj je to nujno za učinkovito dolgoročno gospodarjenje s premoženjem. Menili so, da je treba na novo oceniti, ali je predvideni znesek 45 milijonov evrov resnično optimalna rešitev. Ob tem so še opozorili, da je treba rešiti tudi vprašanje valorizacije letnega prispevka.

Pred dokončnim predlogom o višini pa bi bilo treba pripraviti oceniti vrednost premoženja, ki ga je ob ustanovitvi prejel KAD zavoljo lastninskega preoblikovanja družbene lastnine. Ker je znano, koliko je doslej prispeval v pokojninsko blagajno, se zastavlja vprašanje, ali se je njegova vrednost zmanjšala zgolj zaradi finančne krize ali pa morda tudi zavoljo drugih razlogov. Prav zaradi težavnih družbenoekonomskih razmer po mnenju članov sveta ni sprejemljivo izhodišče predloga zakona, da bi naj KAD svoje portfeljske naložbe v določenih gospodarskih družbah zmanjšal v zakonsko predvidenem roku in v višini, ki bi jo določal zakon. To bi nedvomno povzročilo nadaljnje upadanje vrednosti njegovega premoženja. Čeprav prispevek KAD v skupnih prihodkih ZPIZ predstavlja v letu 2010-2011 manjši delež, le dva odstotka, ga je vendar treba obravnavati kot pomemben prispevek k stabilnosti in finančni vzdržnosti pokojninske blagajne v prihodnje.

 

Letni dodatek k pokojninam

Letni dodatek bodo letos prejeli upokojenci skupaj z majskimi pokojninami. Tako kot doslej bo izplačan v dveh višinah. Večina upokojencev bo dobila nižji dodatek, ki znaša 232,55 evra, višjega - 367,95 evra - pa kakih 17 odstotkov upokojencev. Blizu 11 odstotkov upokojencev pa je takih, ki jim bo letni dodatek izplačan v sorazmernem delu, saj del pokojnine prejemajo iz tujine. Sorazmerni del pa gre tudi več prejemnikom družinske pokojnine.

Do višjega letnega dodatka so upravičeni tisti, ki imajo pokojnino nižjo ali enako od 407,65 evra, tisti, ki imajo višjo, pa do nižjega. Seveda s tako pravno ureditvijo niso vsi zadovoljni, še zlasti upokojenci, ki komaj za nekaj evrov presegajo omenjeni cenzus. To pa je že druga zgodba, ki bo lahko predmet razprave ob načrtovani modernizaciji pokojninskega sistema.

 

Poslovanje zavoda Vzajemnost

Svet ZPIZ je obravnaval tudi letno poročilo o poslovanju Zavoda Vzajemnost. Izrekel je priznanje delovnemu kolektivu in organom zavoda za izredno uspešno poslovanje v minulem letu. Dejstvo, da je zavod prav v zaostrenih ekonomskih razmerah ustvaril večje prihodke, kot so bili odhodki, dokazuje, da so dobri finančni rezultati pogojeni tudi z odgovornim in prizadevnim delom vseh, ki sodelujejo pri ustvarjanju revije Vzajemnost.

Svet je tudi podprl usmeritev Zavoda Vzajemnost, da presežek prihodkov nad odhodki nameni predvsem za nadaljnje izboljšanje kakovosti revije in za nadaljnje povečevanje števila naročnikov. To je še zlasti pomembno zdaj, ko smo pred pomembnimi družbenimi reformami, s katerimi je treba seznaniti širši krog bralcev, in to tako upokojencev, kot tudi še aktivnih.

 

Problematika neplačevanja prispevkov

Svet je nadaljeval z razpravo o problematiki neplačevanja prispevkov, da bi lahko na podlagi na novo pridobljene dokumentacije Davčne uprave Republike Slovenije (DURS), Inšpektorata RS za delo in strokovne službe ZPIZ sprejel ustrezna stališča do te problematike.

Na podlagi gradiva in uvodne besede direktorice DURS Mojce Centa Debelak je svet ugotovil, da problematika ni tako kritična, kot je bila v zadnjem obdobju prikazana javnosti. V zadnjih treh letih je namreč DURS dosegel velik razvojni napredek, doseženi rezultati pa nedvomno dokazujejo, da je bil razvoj učinkovit. S spremembami in dopolnitvami zakonodaje si DURS prizadeva za čedalje boljše izpolnjevanje davčnih obveznosti različnih vrst ter zajemanje javno finančnih prihodkov. Člani sveta so podprli vseh 14 predlaganih ukrepov, navedenih v poročilu DURS. Prav tako so pozitivno ocenili tiste projekte, ki se že uresničujejo, še zlasti pa so podprli prizadevanja za hitrejšo in učinkovitejšo informacijsko posodobitev ter kadrovsko okrepitev DURS. Poudarili so, da je treba prisluhniti utemeljenim argumentom tako DURS, kot tudi  ZPIZ, da kadrovsko siromašenje ni sprejemljivo, če želimo biti še učinkovitejši pri izpolnjevanju vseh obveznosti iz javnofinančnih prihodkov ter nadzora nad tistimi, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti ali jih ne izpolnjujejo pravočasno.

Direktorica DURS je zavoljo pravilnega razumevanja problematike posebej navedla naslednje podatke: v letu 2009 so javnofinančni prihodki (JFP) znašali 11 milijard in skoraj 200 milijonov evrov, kar pomeni, da je bil finančni načrt uresničen 100,1- odstotno. V primerjavi z letom 2008 so JFP nižji za 923 milijonov evrov ali za 7,6 odstotka. Bistveno manjša so vplačila v državni proračun in proračune občin, medtem ko so se vplačila prispevkov za socialno varnost kljub gospodarski in finančni krizi malenkostno povečala (ZPIZ za 5 % in ZZZS za 2,3 %). Prizadevanje za učinkovito pobiranje prispevkov potrjuje tudi podatek, da je DURS v letu 2009 samo za blagajni ZZZS in ZPIZ pobral kar za 619,7 milijona več prispevkov kot leta 2007.

Več kot 97 odstotkov obračunanih prispevkov je bilo plačanih prostovoljno, kar pa še ne pomeni, da problemu neplačanih prispevkov ne kaže še naprej posvečati posebne pozornosti. Zato so člani sveta podprli tudi predlagani ukrep DURS, da se določba 196. člena KZ-1 dopolni z ustrezno razširitvijo inkriminacije kaznivega dejanja kršitve delovnih pravic delavcev, če niso bili plačani prispevki za socialno varnost.

K učinkovitejšemu obvladovanju celotne problematike bo nedvomno pripomogel tudi že uveljavljeni projekt učinkovitega pobiranja prispevkov. Kot je pojasnila direktorica DURS Mojca Centa Debeljak, naj bi bilo že maja letos vsakomur omogočeno, da z digitalnim potrdilom sam ali prek pooblaščenca (to je lahko tudi sindikat) s pomočjo sistema E-davki neposredno preveri podatke o obračunanih in plačanih ter tudi o odloženih prispevkih.

Člani sveta so poudarili, da si je treba tudi v prihodnje prizadevati za uspešno medsebojno sodelovanje med DURS in ZPIZ, še zlasti pa pri zagotavljanja evidenc o vplačanih prispevkih, pri čiščenju in dopolnjevanju podatkov ter pri racionalizaciji postopkov. Čim prej naj bi ZPIZ uvedel »on-line« informacijsko povezavo z DURS in začel učinkovito uresničevati tudi funkcijo prekrškovnega organa.


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media