Depresija hromi dušo in telo
Čeprav po nekaterih avtorjih kar polovica ljudi po 65 letu doživi depresijo, ta pogosto ostaja neprepoznana in skoraj polovica ljudi z depresijo nima v medicinski dokumentaciji nobenega zapisa o bolezni. Prepoznavanje depresije v starosti še zapletajo sočasne telesne bolezni in psihične motnje.
Kadar določeno čustveno stanje traja predolgo ali je čustvo pretirano intenzivno ali ne ustreza razmeram, govorimo o motnjah čustvovanja. Tako, denimo, žalovanje, ki je pretirano ali traja več let, že lahko pomeni psihično motnjo. Depresija ni le žalost. Ni tako redko, da se pri ljudeh z depresijo žalost niti ne pokaže, pač pa ti ljudje ugotavljajo, da se ne morejo ne veseliti ne žalostiti. Dodatno se pri ljudeh z depresijo pojavljajo tudi motnje spanja, teka in različni telesni simptomi. Tako ljudje z depresijo poročajo, da se prebujajo zgodaj zjutraj in ne morejo zaspati nazaj, ko pa morajo vstati, se počutijo utrujene. Nekateri povedo, da zvečer ne morejo zaspati, ker razmišljajo o stvareh, ki bi lahko šle narobe, ali pa se ponoči prebujajo zaradi tega. Nekateri si očitajo v preteklosti sprejete odločitve. Zaradi pomanjkanja teka se telesna teža pacientov z depresijo zmanjša, ne da bi sami to želeli; le redki pa poročajo o povečanem teku in povečanju telesne teže.
Na depresijo je treba pomisliti, če spremembe razpoloženja in simptomi, ki so se pojavili na novo in jih ni mogoče pojasniti s telesnimi preiskavami, trajajo več tednov. Pogosto se zlasti v starosti pojavljajo različne telesne težave, kot so prebavne težave z zaprtostjo, napihnjenostjo in bolečinami, motnje v delovanju srca, neredno bitje srca, hitro so utrujeni, v različnih predelih telesa se pojavljajo bolečine in motnje v delovanju dihal, kakršen je občutek dušenja, stiskanja ali težkega dihanja, za katerega zdravniki ne najdejo telesnega vzroka.
Depresija pa se lahko pojavlja tudi na začetku demence in zlasti pri alzheimerjevi bolezni. Ljudje z depresijo se ne morejo vključiti v socialno omrežje, pogosteje tožijo o utrujenosti. Za reševanje vsakodnevnih problemov potrebujejo več časa in se tudi prej izčrpajo.
Depresijo je zlasti težko prepoznati, ko se pojavijo telesne težave in je pozornost bolnika in zdravnika osredotočena v odkrivanje vzrokov zanje. Eden od razlogov za to je tudi nezmožnost ali nezainteresiranost ljudi z depresijo, da bi poročali o psihičnih težavah. Upad razpoloženja sprejemajo kot povsem vsakdanji starostni pojav ali pa ga pripisujejo svoji lenobi.
Če težave trajajo dlje, po navadi od pol leta do enega leta, govorimo o depresivni epizodi. V starosti pa je to obdobje daljše in traja v povprečju blizu 18 mesecev. Pogosteje se depresija tudi ponavlja, zlasti še, če se ljudje ne zdravijo ustrezno. Med depresivno epizodo so psihične težave posameznika različno močne in zaznavne. Pri hudih depresivnih epizodah se pri nekaterih pacientih pojavlja še psihoza, ko bolnik razpreda misli, ki pa niso skladne s stvarnimi dogodki. Tako je mogoče, da se bolnik čuti krivega za dogodke, na katere sicer ni mogel vplivati, ali pa so prepričani, da kateri od organov v telesu ne deluje več in imajo kako neozdravljivo bolezni, ki pa jim jo drugi prikrivajo.
Kako pomagati
Prepoznavanje depresije in odkrit pogovor tudi o morebitnih samomorilnih mislih je prvi korak, ki ga svojci lahko storijo v pomoč človeku, za katerega sumijo, da je v depresiji. Če bližnji razmišlja o samomoru ali ima celo že pripravljen načrt, kako ga bo izpeljal, je takoj potrebno poiskati zdravniško pomoč. Zdravljenje blažjih oblik depresije je v pristojnosti osebnega zdravnika, če gre za hujše oblike, pa je potrebna pomoč psihiatra.
Vzroke depresije je mogoče iskati v stresnih dogodkih v okolju ter v motnjah v delovanju osrednjega živčevja. Zdravljenje depresije je tako psihoterapevtsko, kot tudi z zdravili, zlasti z antidepresivi. Pri psihoterapevtski obravnavi igrajo pomembno vlogo tudi svojci, ki s postopno vpeljevanjem pacienta z depresijo v običajno življenje pripomorejo k njegovemu hitrejšemu okrevanju, hkrati pa zmanjšujejo tudi možnost, da bi sami zabredli v podobne težave.
Doc.dr. Peter Pregelj, dr. med. spec. psih.
Ko je depresija močneje izražena, je večja verjetnost, da bo tak človek pomislil na samomor ali pa ga bo skušal narediti. Slovenija se po številu samomorov na leto na 100.000 ljudi, starejših od 65 let, uvršča v svetovni vrh. Neprepoznana in nezdravljena depresija je najpogostejša psihična motnja tistih, ki zaradi samomora tudi umrejo.
Ko se želite s kom pogovoriti
Klic v duševni stiski: 01 520 99 00, vsako noč med 19. in 7. uro zjutraj
Šent, Slovensko združenje za duševno zdravje, v okviru katerega deluje tudi Forum svojcev Slovenije, ki združuje svojce ljudi s težavami v duševnem zdravju. Združenje ima enote – centre za duševno zdravje po različnih regijah.
Cigaletova 5, Ljubljana, tel. št.: 01 230 78 30, www.sent.si
