Da bo srce bilo v pravem ritmu

Dobro počutje | jul. '10

Srce je najbolj popularen organ v telesu, o njem se je spletlo veliko zgodb in pripisujejo mu najrazličnejše romantične lastnosti. Tehnično gledano, pa gre za črpalko, ki poganja kri po telesu in pri kateri lahko pride do okvar.

Govorimo le o enem, čeprav imamo levo in desno srce, ki pa se držita skupaj. Vsak del je sestavljen iz preddvora in prekata, srčne zaklopke pa so ventili, ki preprečujejo tok krvi v napačno smer. Kri iz velikih ven priteka v desni preddvor, od tam v desni prekat, v pljuča in nato v levi preddvor in levi prekat, ki jo iztisne v aorto in naprej po telesu. Za učinkovito delovanje se morajo deli srca krčiti v pravilnem zaporedju, za kar skrbi električni prevodni sistem. Bitja srca ponavadi ne čutimo in se ga zavemo šele tedaj, ko ne bije pravilno. A vsako občutenje razbijanja srca še ne pomeni, da gre za motnjo ritma.

Normalen utrip je enakomeren, reden, s hitrostjo v mirovanju od 60 do 100 utripov na minuto, pri otrocih je hitrejši kot pri odraslih.

 Pri odstopanju od tega števila govorimo o motnji srčnega ritma. Prehitro bitje imenujemo tahikardija, prepočasno bradikardija. Utripi so včasih redni, drugič ne. Motnja srčnega ritma je bolezen sama po sebi ali pa posledica drugih bolezni. Ne smemo pozabiti, da na spremembe v hitrosti srčnega utripa ne vplivajo samo bolezni, temveč tudi drugi dejavniki, kot so napor, vročina, stres in poživila. K sreči večina motenj ni nevarnih in ne ogrožajo življenja, nevarnejše pa lahko povzročijo tudi smrt.

 Kako ugotavljamo motnje srčnega ritma

Že s tipanjem pulza lahko ocenimo hitrost in ritmičnost delovanja srca, najbolj koristna preiskava pa je elektrokardiografska preiskava. EKG je dobro znana in dostopna naprava, ki prek elektrod na koži meri električno napetost in s tem električno aktivnost srca. Spremembe napetosti med posameznimi elektrodami zabeleži na papir v obliki krivulj. EKG ne beleži motenj za nazaj, zato se morajo pojavljati v času snemanja. Pri dolgotrajnih motnjah ritma ni težav, teže pa je pri občasnih in kratkotrajnih. Če nam jih ni uspelo ujeti na EKG posnetek, imamo na voljo dolgotrajnejše, ponavadi 24-urno snemanje s prenosno EKG napravo (»holter«).

Za zdravljenje večinoma uporabljamo zdravila - antiaritmike. Pri prepočasnem bitju srca je pogosto treba vstaviti srčni spodbujevalnik - pacemaker, napravico, ki, vstavljena pod kožo, prek elektrod spodbuja utripanje srca s primerno hitrostjo.

Nekatere motnje ritma lahko prekinemo z zdravili ali z električnim sunkom (elektrokonverzija ali defibrilacija). Če je motnjo povzročila druga bolezen, zdravimo tudi njo.

 Nekaj pogostejših motenj ritma

Atrijska fibrilacija je zelo pogosta bolezen, pogostost narašča s starostjo in jo ima skoraj 10 odstotkov starejših. Povzročajo jo lahko bolezni srca, ščitnice, alkoholizem …, nastane pa lahko tudi brez očitnega vzroka. Ponavadi jo zaznamo kot neredno bitje srca. Pojavlja se v napadih, ki prenehajo sami od sebe, ali pa je trajna in potrebuje zdravljenje. Ugotavljamo jo z elektrokardiografsko preiskavo (s snemanjem EKG). Če ne preneha sama, skušamo doseči normalen ritem z zdravili ali z električnim sunkom. Pogosto težave ne moremo trajno odpraviti. Ker je v preddvorih, ki se krčijo nepravilno, večja možnost, da nastanejo krvni strdki, posežemo po zdravilih, bolniki pa morajo redno hoditi na kontrole krvi za spremljanje učinkov zdravljenja (INR).

Ekstrasistole so občasni posamezni neredni utripi, ki jih občutimo kot izpuščen ali dodaten utrip. Z njimi se srečuje tretjina mlajših odraslih in večina starejših. Nekateri jih občutijo kot izrazito neprijetne in jim povzročajo strah. Ekstrasistole večinoma niso nevarne in ne zahtevajo zdravljenja, po zdravilih pa posežemo, če so prepogoste ali moteče.

Ventrikularna fibrilacija je najnevarnejša motnja srčnega ritma, saj srce ne opravlja več svoje osnovne naloge in gre za najpogostejši vzrok za srčni zastoj pri odraslih. Če ne ukrepamo takoj, neizogibno sledi slab konec. Bolnik je nezavesten in brez znakov življenja. Učinkovito zdravljenje je le električni sunek-defibrilacija. V takem primeru pokličemo po telefonu številko 112 in bolnika takoj oživljamo z masažo srca in umetnim dihanjem. V Sloveniji so na številnih javnih mestih že prosto dostopne naprave za defibrilacijo (označene z AED – avtomatski eksterni defibrilator), ki same prepoznajo ventrikularno fibrilacijo in omogočijo električni sunek, namenjene pa so laikom. Uporaba je preprosta, zato bi moral vsakdo vedeti, kjer se AED nahaja v svojem kraju (ponavadi so to mesta, kjer je veliko ljudi, kot so nakupovalna središča in podobno). Seznam je dosegljiv na internetu: www.aed.osvescen.si

Kdaj potrebujemo zdravniško pomoč

Pojavljanje posameznih motenj ritma lahko zmanjšamo z zdravim življenjskim slogom, z omejitvijo poživil, alkohola, kajenja, stresa, na splošno tudi z vsem, kar koristi splošnemu zdravstvenemu stanju. Ker se motnje ritma lahko pojavljajo tudi pri zdravih ljudeh, pa o absolutni preventivi ne moremo govoriti.

Ob prehitrem ali prepočasnem bitju srca v mirovanju obvezno pokličimo ali obiščimo zdravnika, zlasti če ob tem čutimo omotico, slabost, tiščanje v prsnem košu ali težko dihanje, če se pojavijo motnje zavesti, prav tako ob nerednem bitju srca. Ob hujših težavah se ne odpravljamo od doma, preden se po telefonu ne posvetujemo z zdravnikom.